Opis
Teorija: Kakovost storitev dolgotrajne oskrbe vpliva na kakovost življenja uporabnikov in njihovih oskrbovalcev. Evalvacije lahko pokažejo neskladja med ponudbo storitev in potrebami uporabnikov in tako omogočijo korekcije storitev ter spodbudijo njihov razvoj. Metoda: Podatke prve raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu in njihovih neformalnih oskrbovalcev smo uporabili za evalvacijo petih teoretsko definiranih razsežnosti dostopa. Uporabili smo linearno regresijsko analizo. Rezultati: Cenovna dostopnost je bila v poprečju najslabše ocenjena (povprečje = 2,9), raven sprejemljivosti pa najvišje (4,0), razpoložljivost storitev, stopnja dostopnosti in ustreznost organiziranosti so bile v sredini (3,6). Z regresijskim modelom smo pojasnili 15-odstotno variabilnost v stopnji cenovne dostopnosti, ostale razsežnosti dostopa pa precej manj. Oskrbovančeve potrebe so bile najbolj vplivna determinanta, ki ima negativen vpliv na štiri razsežnosti dostopa (stopnja razpoložljivosti B = -,127, ustreznost organiziranosti B = -,113, raven sprejemljivosti B = -,120, cenovna dostopnost B = -,155). Na cenovno dostopnost značilno vplivajo tudi potrebe oskrbovancev (B = -,132). Družinski dohodki negativno vplivajo na oceno razpoložljivosti storitev (B = -,115), stopnjo dostopnosti (B = -,076) in na cenovno dostopnost (B = -,270). Prebivalci ruralnih območij nižje ocenjujejo stopnjo razpoložljivosti (B = -,070) in cenovno dostopnost (B = -,067). Razprava: Pokazali smo, da je cenovna dostopnost najslabše ocenjena razsežnost dostopa. Predlagamo prilagoditev finančnih mehanizmov pri določanju višine plačila storitev.