Individual and contextual determinants of social homecare usage in Slovenia
Dispozicijski in kontekstualni dejavniki uporabe socialne oskrbe na domu

angleški

2014

letnik 53, številka 4

Socialno skrbstvo   Starostniki   Zdravje

Nacionalni inštitut za javno zdravje
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Teoretična izhodišča. Socialna oskrba na domu je pomembna storitev za starejše z zdravstvenimi težavami, prebivajoče v domačem okolju. Ob zagotavljanju boljše kakovosti življenja ta storitev pomembno razbremenjuje institucionalne storitve zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Metoda. Na podatkih reprezentativne raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu smo raziskali vpliv teh dejavnikov na obseg socialne oskrbe na domu. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili vpliv dispozicijskih in kontekstualnih dejavnikov ter potreb na število aktivnosti, pri katerih uporabnikom pomagajo socialne oskrbovalke. Rezultati. Kot predpostavlja teoretski model, potrebe (B = ,378, P = 0,000) pojasnijo največji del variabilnosti obsega socialne oskrbe na domu. Po pojasnjevalni moči sledijo razpoložljivost neformalnih oskrbovalcev (živi sam B = %0,136, P = 0,000; ima otroke B = %0,142; P = 0,000) ter drugi kontekstualni dejavniki, kot so skupni stroški ure oskrbe (B = %0,075; P = 0,003) in časovna razpoložljivost socialne oskrbe na domu (B= %0,075, P=0,012). Končni model pojasni 18% obsega socialne oskrbe na domu. Razprava. Dokazali smo, da na individualni ravni na uporabo socialne oskrbe na domu vplivajo drugi dejavniki kot na agregirani ravni. Socialna oskrba na domu je najpomembnejša ob veliki potrebi po oskrbi in odsotnosti neformalnih oskrbovalcev. Zmeren vpliv kontekstualnih dejavnikov nakazuje sorazmerno enakomeren dostop do socialne oskrbe na domu.

11.02.2015