V predloženi doktorski disertaciji smo obravnavali Strletovo teološko antropološko misel, ki je posebej predstavljena v njegovih treh t. i. skriptih, v različnih njegovih strokovnih člankih in v knjigi »Živi človek – Božja slava«. Najprej je na kratko orisana Strletova življenjska pot, nato pa njegovo obsežno teološko delo. V tem okviru nas posebej zanimajo vprašanja in perspektive njegove teološke antropologije: nauk o stvarjenju, človek kot Božja podoba, človekovo bivanje med grehom in odrešenjem, nauk o milosti in poslednjih rečeh (eshatologija). Prof. Strleta imamo lahko za očeta slovenske teološko antropološke misli, ki je transcendentalna, trinitarična, predvsem pa zelo kristocentrična, saj temelji na Kristusovem sredništvu in zasluženjih, na Kristusovi milosti oz. skrivnosti, ki ima svoj izvor in temelj v skrivnosti učlovečenja in v velikonočni skrivnosti. Njegovo izredno dobro poznavanje sodobnih mednarodno priznanih teologov je podprto tudi s poznavanjem nauka vseh koncilov s posebnim poudarkom na 2. vatikanskem koncilu in na teološki antropologiji Janeza Pavla II. Kot gradbene kamne svoje teološke antropologije zelo upošteva cerkvene očete, še posebej sv. Ireneja in sv. Avguština, kot tudi velikega cerkvenega učitelja sv. Tomaža Akvinskega. Vsebine Strletove antropologije imajo izredno pastoralno oznanjevalno vrednost, saj vsebuje pomembno gradivo za oznanjevanje, v katehezi in v novi evangelizaciji za današnji čas in tudi za prihodnost. Je teolog prihodnosti in oče nove evangelizacije za naš čas, v našem prostoru. Zaradi vsega tega mu bo morda kdaj pripadal naziv »doctor universalis« ali »slovenski Tomaž Akvinski«, ali celo »prvi slovenski cerkveni učitelj«.

Pravice