Opis
Namen: Korupcija je prisotna po vsem svetu, tudi v srednjeevropskih državah, ki na tem področju še vedno zaostajajo za vodilnimi državami EU (glede na Svetovne kazalnike upravljanja 2023). Ker je samo korupcijo težko izmeriti, beležimo predvsem percepcije korupcije. Cilj prispevka je analizirati odnos do korupcije v izbranih srednjeevropskih državah in oblikovati zaključke o dejavnikih, ki vplivajo na zaznavo korupcije. Raziskava, ki se osredotoča na razlike med pravno-formalno in dejansko preglednostjo, je zajela Češko, Madžarsko in Poljsko kot države z manjšimi razlikami ter Hrvaško, Slovaško in Slovenijo kot države z večjimi razlikami med pravno-formalno in dejansko preglednostjo.Zasnova/metodologija/pristop: Na podlagi podatkov Eurobarometra smo z logistično regresijo analizirali odnos do korupcije v obeh skupinah držav, ki ju sestavljajo po tri srednjeevropske države z večjimi ali manjšimi razlikami med pravno-formalno in dejansko preglednostjo. Iz vsake skupine smo oblikovali po en model, tj. model 1 in model 2, s skupnim številom opazovanj 901 oziroma 902. Modela sta izkazala primerne indekse ustreznosti in omogočila napovedi, na podlagi katerih smo lahko oblikovali svoje zaključke. Vsi anketiranci so bili predstavniki podjetij na odločevalskih položajih, kar zagotavlja, da rezultati odražajo percepcije podjetij in ne splošne javnosti.Ugotovitve: Odnos do korupcije v proučevanih državah je povezan s percepcijo klientelizma in nepotizma v podjetjih, percepcijo korupcije pri javnih naročilih, zaznavanjem povezav med politiko in podjetji ter odnosom do davkov. V skupini, kjer je razlika med pravno-formalno in dejansko stopnjo preglednosti majhna, je odnos podjetij do korupcije odvisen tudi od tega, kako ustrezna se jim zdi infrastruktura in kako zapleteni se jim zdijo upravni postopki. V državah, kjer so te razlike precejšnje, pa na odnos do korupcije vplivajo pogoste spremembe zakonodaje, težave pri izterjavi dolgov ter razlike pri dojemanju resnosti vprašanja podkupnin glede na vrednost podkupnine.Akademski prispevek k znanstvenem področju: Raziskava omogoča boljše razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na zaznavanje korupcije v srednjeevropskih državah z vidika podjetij. Pri tem uvaja metodologijo, ki je primerna za analizo podatkov, zbranih z anketo, zlasti ker omogoča kategoričnost odvisne spremenljivke. Z uporabo podatkov iz indeksa preglednosti za razlikovanje med državami študija spodbuja nadaljnje teoretične in empirične raziskave razmerja med korupcijo in preglednostjo, s povezovanjem zaznanih težav podjetij s splošno percepcijo korupcije pa pomaga opredeliti morebitna problematična področja v proučevanih državah.Izvirnost/vrednost: Predhodne raziskave so pokazale, da je korupcija pogostejša tam, kjer so razlike med dejansko in pravno-formalno preglednostjo večje. Ta raziskava kaže, da lahko proučevanje obsega teh razlik učinkovito pri-speva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnos do korupcije. Članek zato razliko med pravno-formalno in dejansko preglednostjo uporablja kot merilo za analizo dejavnikov, ki vplivajo na zaznavanje korupcije. Takšen pristop je omogočil oblikovanje dveh ločenih logističnih regresijskih modelov z visoko napovedno močjo.