V tem stoletju bo izogibanje vseobsegajočem propadu ekosistemov, ki so osnova civilizacije, zahtevalo spremembo v socialnem metabolizmu, pa tudi spremembe pričakovanj, aspiracij, obnašanj in stališč večjega dela globalnega prebivalstva, posebej globalnega Severa. Brez tehnoloških inovacij, ki bi omogočile vzdrževanje in rast trenutne uporabe energije v globalni družbi brez stranskih produktov, ki povzročajo splošni propad, bodo družbe potrebovale spremembo, utemeljeno na scenariju ustavljanja rasti ("degrowth" scenarij). Glavni cilj tega članka je razkriti, koliko je okoljevarstveno motiviran potencial za ustavljanje rasti prisoten med evropsko populacijo na ravni stališč in ocene obnašanj. V ta namen uporabljamo ISSP raziskovalni modul Okoljski anketni podatki iz leta 2011 in analiziramo primerljive podatke za 18 evropskih "starih" in "novih" demokracij. Naši rezultati kažejo, da pri vseh evropskih prebivalcih, ki so bili zastopani v raziskovalnem modulu, prevladuje splošno zavedanje o okoljskih omejitvah razvoja, vendar se glede pripravljenosti za uporabo t. i. "degrowth" scenarija kažejo razlike med "bogatejšimi" in "revnejšimi" državami tako kot med mlajšimi in starejšimi podporniki scenarija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-P6GMVJDK

COBISSID

33418333

Objavljeno

18.07.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ančić, Branko, Domazet, Mladen (2015). Potential for degrowth. Teorija in praksa, letnik 52, številka 3, str. 456-475, 566. URN:NBN:SI:DOC-P6GMVJDK from http://www.dlib.si

MLA:

Ančić, Branko, Domazet, Mladen. "Potential for degrowth." Teorija in praksa letnik 52. številka 3 (2015) str. 456-475, 566.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6GMVJDK>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)