V zadnjem desetletju 16. stoletja je Shakespeare napisal 154 sonetov. Večina (od 1 do 126) jih je posvečenih mladeniču W. H., čigar identiteta vse do danes ostaja zavita v meglo, čeprav se zdi zelo verjetno, da gre za Williama Herberta. Shakespeare je namreč spremljal njegovo dramatično ljubezensko življenje, ko je imel med drugim razmerje z Mary Fitton (verjetno »temno damo« – neprijazno, a usodno privlačno, nevredno ljubezni, a kljub temu ljubljeno, ki ji je Shakespeare posvetil sonete od 127 do 154). Glavna tema sonetov je ljubezen, ob kateri se prepletajo še druge teme: pomen poroke in otrok za mladega moškega – nadaljevanje rodu mu namreč zagotavlja nesmrtnost; kratkost življenja; minljivost mladosti in lepote; pasti ljubezenske strasti; prijateljstvo; nezvestoba; upanje in resignacija; doseganje nesmrtnosti s poezijo in čisto ljubeznijo. Spremno besedo napisal Tine Logar.

Pravice