Central and local microvascular reactivity in normotensive subjects with a family history of hypertension
Centralni in lokalni vplivi na odzivnost drobnega žilja pri normotonikih, družinsko obremenjenih s hipertenzijo

angleški

2001

letnik 70, številka 11

Hipertenzija   kardiovaskularne bolezni   Koža   Krvni pritisk   Laser-dopplersko merjenje hitrosti pretoka   meritve   Mikrocirkulacija   Odrasli   Srce, frekvenca

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Z lasersko-doplersko metodo merjenja pretoka smo primerjali odzivnost drobnega žilja kože med normotoniki; ki so družinsko obremenjeni s hipertenzijo, in normotenzivnimi preiskovanci brez take obremenitve. Metode. Vštudijo smo vklučili tri skupine normotenzivnih preiskovancev: v prvi skupinije bilo 11 normotonikov, družinsko obremenjenih s hipertenzijo, ki jim doslej še niso namerili povišane vrednosti krvnega tlaka, v drugi skupini je bilo 6 družinsko obremenjenih normotonikov, ki so jim v preteklosti že izmerili povišano vrednost krvnega tlaka, v tretji skupini pa je bilo 13 normotonikov brez družinske obremenitve s hipertenzijo. Morebitno prisotnost strukturnih sprememb drobnega žilja smo ocenili z merjenjem: pretoka po dokalnem gretju kože do 40 stopinj C, in največjega pretoka v prvem delu pookluziune reaktivne hiperemije (PRH) po deset minut trajajočem arterijskem zažemu. Za proučitev centralnih vplivov na odzivnost drobnega žilja smo merilikožni pretok po sistemskem ohlajanju in gretju ter opravili spektralno analizo variabidnosti srčne frekvence, določene s spremljanjem frekvence perifernega pulza s finapres aparatom. S Fourierjevo frekvenčno analizo 50 sekund dolgih zapisav pretoka smo določili prevladujočo frekvenco nihanj pretoka v drugem delu PRH, ki nam je služila kat indikator lakalnih (miogenih)vplivov na odzivnost drobnega žilja. Rezultati. Pretok po lokalnem gretju kože in največji pretok v prvem delu PRH se med skupinami nista statistično pomembno razlikovala. Obremenjeni preiskovanci z že izmerjeno povišano vrednostjo tlaka so kazali značilno večjo vrednost površine v nizko frekventnem delu močnostnega spektra variabidnosti frekvence srca (Bonferrond test, p <0,05) inpomembno večjo frekvenca nihanj pretoka v drugem delis PRH (Bonferroni test, p < 0=OS) v primerjavi z ostalimi preiskovanci. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

10.04.2014