Prispevek vrednoti sedanjo in potencialno prihodnjo vlogo gensko spremenjenih organizmov v kmetijski proizvodnji afriških držav ter proučuje njihove možne učinke na okolje in socialno-ekonomski položaj samooskrbnih afriških kmetov. Južnoafriška republika, Burkina Faso in Egipt so zaenkrat edine afriške države s komercialnim gojenjem gensko spremenjenih pridelkov, številne druge pa poročajo o poljskih poskusih in raziskovalnih kapacitetah. V zadnjih letih je večina afriških držav prejemala mednarodno pomoč v hrani, ki je pogosto gensko spremenjena. Iz zdravstvenih in okoljskih pomislekov je več držav takšno pomoč zavrnilo in posledično spodbudilo reforme v mednarodni politiki zagotavljanja pomoči v hrani. Prispevek predstavlja tudi glavne zakonodajne odzive afriških držav na uvajanje gensko spremenjenih organizmov kot tudi alternative zagotavljanja zanesljive preskrbe s hrano, upoštevaje napovedane posledice podnebnih sprememb in rasti prebivalstva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-O8PGMACG

COBISSID

30786909

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vintar Mally, Katja (2011). Vloga gensko spremenjenih organizmov v sodobnem afriškem kmetijstvu. Družboslovne razprave, letnik 27, številka 68, str. 83-98, 117. URN:NBN:SI:DOC-O8PGMACG from http://www.dlib.si

MLA:

Vintar Mally, Katja. "Vloga gensko spremenjenih organizmov v sodobnem afriškem kmetijstvu." Družboslovne razprave letnik 27. številka 68 (2011) str. 83-98, 117.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8PGMACG>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)