Opis
Vsaj dva elementa sedanje bosanske situacije zaslužita temeljit razmislek o možnem razvoju v bližnji prihodnosti. a) Ne glede na vsa prizadevanja in ogromne stroške so bili doseženi rezultati doslej minimalni. Od skoraj 225.000 Bošnjakov, ki so se vrnili domov v letu 1997, jih je 75% še vedno "notranje razseljenih" ali pa sploh nimajo možnosti stalne naselitve (Business Week 26. marec 1998). Lahko se zgodi, da bodo vsa nadaljnja prizadevanja naletela na odpor Hrvatov, Srbov ali Bošnjakov, če že ne na zlonamerna dejanja okoliškega prebivalstva. Na deželi je nemogoče zagotoviti varnost za nezaželjene begunce, prav nič drugače pa ni v večjih mestih (npr. Mostar). Še posebej bi lahko omenili primer Srebrenice s kakimi 8000 umorjenimi moškimi(s strani Srbov, Mladića in Karadžića). To mesto v Republiki srbski so zasedli srbski begunci: v primeru uresničevanja obstoječe politike pomeni, da moramo poslati v to mesto 6 ali 7.000 Muslimanov, predvsem žensk, kar je takorekoč neuresničljivo ali pa bomo morali sprejeli dejstvo, da ta primer zasluži posebno obravnavo in s tem odprli vrata za številne druge "izjeme"? b) Ni gotovo, da bodo oblasti in prebivalstvo v bližnji prihodnosti sprejeli prisotnost sil NATA s simpatijo ali vsaj nevtralnostjo. Ne vemo niti, kako sebo Beograd odločil (ali ne) o Kosovu, kjer je možnost pretirane represije še vedno prisotna niti ne vemo, kako bi lahko reagirale ekstremistične frakcije Republike srbske. Glede na DSFOR, ne bi smeli niti spregledati dejstva, da številne udeležene države niso nevtralne in da so že razkrile svoje ciljne preference? c) Potrebno je upoštevati tudi finančni vidik. SFOR s sestavo kakih 35.000 možin drago težko opremo, je vsekakor težko breme za Zahod. Zdaj tudi vojaške enote, ki so tam, opravljajo v bistvu naloge, ki niso njihove naloge profesionalnih vojakov namreč niso patroliranje vzdolž 1500 km meje med Republiko Srbsko in Hrvaško-muslimansko federacijo niti ne pomirjanje neredov,za kar konec koncev tudi niso izvežbani, niti nimajo za to ustrezne opreme! Z operativnega stališča bodo morale biti te vojaške enote vsekakor slej ko prej zamenjane. Zadnje, vendar ne najmanj važno je, da nekatere države že sodelujejo v tej operaciji z očitnim odporom in da tudi ameriški kongres ni preveč navdušen za tako sodelovanje. Če bi se ta situacija razvila v neke vrste "irski model", je vprašanje, kakšna bi bila reakcija v Združenih državah v primeru izgub? Navsezadnje, pred intervencijo NATA je bilo ubitih 239 vojakov ZN in to je še kako nepomembno! Predlogi a) Zdi se, da je prizadevanje in spodbujanje vrnitve beguncev na svoje domove neproduktivno. Pred nekaj leti smo v Zahodni Evropi razvili poseben, toda zanimiv sistem pregrupiranja podeželske zemlje, in to v velikem obsegu. Če bi vzeli ta sistem za podlago, bi bilo možno vzpostaviti mrežo vrednosti za premoženje, pripadajoče razseljenim osebam, namreč zasnovano na obstoječih t.i. "katastrskih pregledih", ki vsi zagotovo niso bili uničeni med vojno, da bi vzpostavili "temeljno vrednostno menjalno enoto" in pri tem upoštevali številne pravične parametre: v bistvu nekakšno institucionalizirano "menjalno trgovino" v velikem obsegu. To sicer ni univerzalno zdravilo, je pa vsaj nekakšno upanje in obljuba za razseljene osebe, ki so ostale brez sredstev. To sicer ni delo SFORja, je pa nekakšna rešitev, kajti v Bosni je impresivno število nevladnih organizacij, ki bi morale biti željne sodelovanja v takšnem konstruktivnem projektu. Isti sistem bi lahko uporabili za mestne prebivalce in/ali prejšnje majhne farmarje, ki so imeli nekaj zemlje, pa bi želeli živeti v mestu. "Temeljna vrednostna menjalna enota" bi lahko delala čudeže, ker bi omogočila Bošnjakom,ki so prej živeli v okolici Banja Luke, da bi dobili ustrezno lastnino v bošnjaškem delu teritorija. b) Financiranje Problem pa se takoj pojavi zaradi premajhnega števila stanovanj, kajti približno 10% stanovanjskega fonda je v Bosni uničenega ter 25 do 30% neprimernega za življenje. Tu ni druge rešitve kot organizirati kolektivno financiranje, ki bi ga poverili OVSE (na primer), in dodeliti pomoč koristnikom s pomočjo majhnih in mobilnih kontrolnih ekip nevtralnih javnih uslužbencev, ki bi imeli tudi moč odločanja ter ustrezno odgovornost.