Pisma, takšna in drugačna, imajo vlogo dokumentov, ki zarisujejo duh treh obdobij. Z zornega kota sedanjosti se skozi klasično obliko pisnega dialoga med Agato, ki živi v Ljubljani, in njenim odraslim sinom Jakobom, zaposlenim v Trstu, sprehodimo v čas tik po drugi svetovni vojni, nato pa v 60. leta prejšnjega stoletja. Tja ju ponese snop pisem, poslanih njenemu očetu Mihu. V prvem delu oživijo posledice vojnih preizkušenj in obenem hrepenenje po boljših časih mlade generacije. V drugem delu igra osrednjo vlogo Mihova žena Pavlina, ki se odpravi služit in izobraževat v London, kar je zanjo izziv, še večji pa, da je doma pustila dveletno hčerko Agato. V tem družbeno-zgodovinsko-(avto)refleksivnem romanu Agata in Jakobodstirata razloge za dramo, ki je zaznamovala življenje družine. Ta postopek jima pomaga osmišljati pomembne odločitve članov družine, z njegovo pomočjo pa gradita tudi most med včeraj in danes.

Pravice