Opis
Optični nevritis otrok je trd diagnostični oreh, saj se od klasičnega optičnega nevritisa odraslih razlikuje po atipični klinični sliki, pa tudi po izvidih nekaterih preiskav. Tudi objektivnost preiskav, kot so pregled vidnegapolja, test po Haitzu in test kontrastne senzitivnosti, je pri otrocih manjša kot pri odraslih. Najobjektivnejše v diagnostiki optičnega nevritisa otrok so elektrofiziološke preiskave. Napravljena je bila prospektivna študija, ki je zajela vse otroke, ki so bili v zadnjih dveh letih s sumom na optični nevritis napoteni na Očesno kliniko v Ljubljani. Pri vseh smo najprej napravili oftalmološki pregled, pregled vidnega polja, test po Haitzu in test kontrastne senzitivnosti, nato pa še elektrofiziološke preiskave: bliskovno inslikovno elektroretinografijo (ERG) ter vidne evocirane potenciale (VEP). Rezultate preiskav smo primerjali z rezultati skupine zdravih prostovoljcev enake povprečne starosti. Ugotovili smo, da so merila, na podlagi katerih oftalmologi pri otroku posumijo na optični nevritis, bistveno zmanjšana ostrina vida, ki je ni mogoče korigirati, čeprav je oftalmološki status ob temnormalen, hiperemija ali slabša omejenost papile vidnega živca, relativni aferentni pupilarni defekt, pa tudi težave, nad katerimi tožijo bolni otroci (megleni vid, dvojne slike, bolečina ob premikih zrkel). Rezultati so pokazali, da diagnoze optični nevritis ni mogoče potrditi samo s kliničnim pregledom, posebej če ima otrok še relativno oster vid. Z elektrofiziološkimi meritvami smo pokazali odstopanja od normale le pri 3 otrocih s sumom na optični nevritis. Pri njih je bil ERG (bliskovni i n slikiovni) normalen, VEP pa so bili zakasnjeni in znižani. Pri teh treh otrocih suma na optični nevritis nismo ovrgli, zato jih bomo povabili na kontrolni pregled. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih).