Opombe
V doktorski disertaciji je osrednje mesto obravnave namenjeno varstvu interesov upnikov z naslovnim institutom korporacijske kondikcije. Problematika je neločljivo povezana z izplačilno prepovedjo, zato je ta sprva analizirana (zaradi pomembnih razlik) ločeno za d.d. in za d.o.o. Zatem so obravnavani pravni položaji, ki pomenijo kršitev izplačilne prepovedi, a so zaradi svojih specifičnosti urejeni kot posebni instituti (npr. nedopustno pridobivanje lastnih delnic, prepoved finančne asistence). Zaradi aktualnosti, ki jo tematiki dajejo številni primeri v sodni in poslovni praksi, je na več mestih v disertaciji posebna pozornost namenjena obravnavi zagotovljenih posojil družbe družbeniku in zavarovanj za družbenikovo posojilo. Še posebej v zvezi s tem je pomembno ločiti, kdo so naslovniki izplačilne prepovedi in na drugi strani, od koga lahko družba uveljavlja vrnitev prepovedanih plačil. Eno ključnih poglavij obravnava pravne posledice kršitve izplačilne prepovedi. Zaključki tega poglavja so namreč ovrgli tezo, da je pravni posel kot podlaga prepovedanemu izplačilu ničen. Kar pa ne pomeni, da je pravni posel veljaven in da mora prejemnik koristi družbi le izravnati prikrajšanje. Na ta način se lahko prepovedano plačilo vrne samo, če družba s tem soglaša. Sama ima sicer vedno možnost terjati nazaj, kar je dala v naravi, kar pomeni, da so pravne posledice vendarle skoraj enake, kot če bi bil pravni posel ničen. V nadaljevanju je pojasnjena močnejša pravna narava korporacijske kondikcije v razmerju do obligacijskih zahtevkov, prav tako je obrazloženo, zakaj gre po vsebini za vrnitveni in ne obogatitveni zahtevek. V posebnem poglavju je prikazana izplačilna prepoved v evropskem pravu družb. Precej pozornosti pa je v disertaciji namenjene obravnavi pravnih položajev v pogodbenem, dejanskem in kvalificiranem dejanskem koncernu, kjer se obravnava ponovno loči glede na to, ali odvisna družba nastopa v pravnoorganizacijski obliki d.d. ali d.o.o. Analiza koncernskega prava je usmerjana na različne pravne mehanizme, ki jih ureditev zagotavlja upnikom odvisne družbe v primerjavi z neodvisno družbo, v kateri izplačilna prepoved velja v neomejenem obsegu. S pojmom kvalificiranega dejanskega koncerna sta neločljivo povezana instituta spregleda pravne osebnosti oz. v Nemčiji odškodninske odgovornosti za namerno oškodovanje družbe z ravnanjem, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem. Podrobno so obravnavani tudi ti položaji, predvsem z vidika notranje oz. zunanje odgovornosti družbenikov za prikrajšanje, ki so ga družbi in posredno njenim upnikom povzročili s svojimi nedopustnimi ravnanji v družbi. Zadnji tezi potrjujeta poglavji o uveljavljanju korporacijske kondikcije in o njenem uveljavljanju po tem, ko je bila družba že izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključenega postopka, ki se je izvedel s ciljem njenega prenehanja v ožjem pomenu. S sklicevanjem na načelo enakosti pred zakonom je pojasnjeno, da bi morali imeti upniki d.o.o. enako upravičenje za uveljavljanje korporacijske kondikcije, kot jim je zagotovljeno v d.d. Prav tako izbris družbe iz sodnega registra ni razlog, ki bi upnikom preprečeval uveljavljanje tega zahtevka tudi še po tem, ko je bila družba izbrisana po stečajnem postopku (ki se je končal brez razdelitve upnikom) ali po izbrisu brez likvidacije.