Biology of some neuromuscular disorders
Biologija nekaterih živčnomišičnih bolezni

angleški

2004

letnik 73, supl. 2

Distrofin   Dystrophin   Electric Stimulation   Električna stimulacija   Gene Expression   Gene Therapy   Gensko izražanje   Gensko zdravljenje   Mišična atrofija spinalna   mišična distrofija   Mišična vlakna   Motor Neurons   Motorični nevroni   Muscle Fibers   Muscular Atrophy, Spinal   Muscular Dystrophy   Neuromuscular Diseases   Physiopathology   Therapy   Živčnomišične bolezni

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Živčnomišične bolezni bomo bolje razumeli in morebiti zdravili le na podlagi analize bioloških procesov, ki povzročajo prizadetost. V prispevku predstavljamo poskuse takšne analize na dveh primerih iz skupine dednih živčnomišičnih bolezni: 1) Duchennove mišične distrofije (DMD) in spinalne mišične atrofije (SMA). DMD je na x-kromosom vezana dedna bolezen mišic, ki povzroča napredujočo mišično šibkost. Patološko spremenjeni gen, ki povzroča DMD, določa na mišično celično membrano vezani protein distrofin. Poskusi nadomestiti patološko spremeujeni gen/protein v mišicah so bili že napravljeniz uporabo prenosa mioblastov in zarodnih celic ter neposrednega vnosa dednine/gena v mišice dečkov z DMD. Drugi smiselni terapevtski pristopi bi lahko temeljili na razumevanju adaptacijskih zmožnosti skeletne mišice na različne funkcijske zahteve in dokazane zmožnosti ekspresije novih nizov genovv mišičnih celicah v odgovor na takšne zahteve. Nateg ali prekomerna obremenitev normalnih mišičnih celic vodita v spremenjeno ekspresijo genov v mišicah, verjetno pa lahko terapevtske uspehe razteznih vaj oziroma uporabe ortoz v te namene pri dečkih z DMD pripišemo istemu mehanizmu mišične adaptacije. Tudi električna stimulacija je močan stimulus indukcije ekspresijenovih genov. Njeni ugodni učinki na napredovanje mišične distrofije so že dokazani tako na živalskem modelu (miš) kot na človeku. Spinalna mišičnaatrofija je klinično heterogena skupina dednih živčnomišičnih bolezni, za katero je značilna izguba spodnjih motoričnih nevronov z napredujočo mišično šibkostjo in mišičnimi atrofijami. SMA se deli v tri oblike glede na stopnjo izraženosti bolezni in na starost ob pojavu bolezni. Vse tri oblike SMA so vezane na peti kromosom (Sq11.2-13.2), to je na regijo, ki določa gen SMN ("survival motoneuron gene"). (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

15.05.2023