Opis
Reforma vzgojno-izobraževalnega sistema, z reformo vrtcev vred, ki je potekala v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, je bila na eni strani vpeta v takratne politične, socialne in ekonomske spremembe v Sloveniji, na drugi strani pa v vzpostavitev nekaterih novih teoretskih paradigem in konceptualizacijo posameznih podsistemov. V vrtcih je bilo treba preseči posamezne organizacijske in vsebinske delitve predšolske vzgoje na dejavnosti varstva in vzgoje ter prevladujoče normativne razvojnopsihološke koncepte, ki so določali sistem in vsebino. Pozneje so strokovne analize in izsledki domačih empiričnih raziskav, ki pa jih ni bilo veliko, nakazali smer nadaljnjega razvoja predšolske vzgoje v vrtcih, hkrati pa, tudi ob podpori intenzivnega proučevanja zgodnjega učenja v tujih raziskavah, pokazali na nekatere pomembne korake, ki jih je treba še narediti za demokratizacijo vrtcev: vzpostaviti je treba vrtec kot varovalni dejavnik na primer za otroke, ki prihajajo iz socialno, ekonomsko in kulturno nespodbudnega okolja, otroke migrantov, otroke s posebnimi potrebami, in to tako, kot je v sodobnih konceptih zgodnjega razvoja in učenja že vzpostavljen. Ker gre za več kot posamezne popravke sistema in kurikula, ki se izkazujejo kot neuspešni in prej ali slej zamajejo notranje koherentni sistem, je, če naj vrtci ostanejo med kakovostnimi evropskimi vrtci, treba pripraviti nov koncept vrtcev oziromanovo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju.