Preprečevanje padcev pri pacientih po amputaciji spodnjega uda
Prevention of falls in patients after lower limb amputation

slovenski

2021

letnik 20, številka 1

amputacija   Amputation   dejavniki tveganja   education   falls   izobraževanje   padci   rehabilitation   risk factors

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče: Pacienti po amputaciji spodnjega uda v vseh fazah rehabilitacije padajo pogosteje kot zdrave odrasle osebe. Z raziskavo smo skušali ugotoviti, v kolikšni meri izobraževanje oseb po amputaciji spodnjega uda vpliva na pogostost padcev v bolnišničnem in domačem okolju in kateri so glavni dejavniki povečanega tveganja za padce pri teh osebah. Metode: V raziskavo smo vključili paciente po amputaciji spodnjega uda, ki so bili sprejeti na bolnišnično rehabilitacijo v letu 2016. Razdelili smo jih v dve skupini. Pacienti v testni skupini so se enkrat v času hospitalizacije udeležili 30-minutnega izobraževanja o preprečevanju padcev; pacienti kontrolne skupine se izobraževanja niso udeležili. Šest mesecev po odpustu smo od pacientov v telefonskem pogovoru pridobili želene informacije. Dobljene podatke smo analizirali z opisno statistiko in univariatnimi statističnimi testi. Rezultati: V raziskavo smo vključili 279 pacientov. V času hospitalizacije je padlo 20 pacientov (9,9 %). Med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v številu padcev pred, med in po hospitalizaciji. Pred hospitalizacijo in po njej so pogosteje padli pacienti, ki so imeli amputacijo le enega spodnjega uda in so bili sprejeti na rehabilitacijo po prvi amputaciji. Obstaja zelo nizka, a statistično značilna povezanost med številom padcev na URI - Soča in starostjo pacienta ter njegovimi kognitivnimi sposobnostmi, ki smo jih ocenili z Montrealskim testom za oceno kognitivnih funkcij (MoCA). Število padcev pred, med in po hospitalizaciji ni povezano s spolom pacientov. Zaključek: Izobraževanje o preprečevanju padcev ni vplivalo na število padcev pri pacientih po amputaciji spodnjega uda v bolnišnici in tudi ne v domačem okolju. Dejavniki tveganja za padce so starost, amputacija enega spodnjega uda in kognitivni upad. Izobraževanje bi bilo smiselno prilagoditi in nadaljevati.

23.08.2021