Quality and safety of health care provision : the role of middle management
Kakovost in varnost zdravstvene obravnave : vloga srednjega menedžmenta

angleški
slovenski

2012

letnik 46, številka 1

Kakovost storitev   Organizacija zdravstva   Varnost pacientov

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Celovito upravljanje kakovosti v zdravstvu ne sme imeti v ospredju samo kakovosti storitev, temveč se mora usmeriti tudi v potrebe zaposlenih. Vloga srednjega menedžmenta je pri izboljševanju kakovosti izjemno pomembna. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšna je usposobljenost srednjega menedžmenta v zdravstveni organizaciji na področju varnosti pacientov, prevzemanja tveganj in izboljševanja kakovosti. Metode: V raziskavo je bilo vključenih osem bolnišnic na sekundarni in terciarni ravni. Uporabljena je bila metoda zbiranja podatkov s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je obsegal petindvajset trditev, razdeljenih v tri tematske sklope (Cronbachov ? po sklopih: od 0,681 do 0,856). Po načelu kvotnega vzorca je bilo razdeljenih 1.783 vprašalnikov, vrnjenih je bilo 897 (50,3 %). Raziskava je potekala od marca do junija 2008. Uporabili smo opisno statistiko, enosmerno in dvosmerno analizo variance (ANOVA), Pearsonov korelacijski koeficient in multiplo linearno regresijo. Rezultati: Zaposleni v zdravstvu v 35,4 % menijo, da se varnostni incidenti na njihovem oddelku nikoli ne zgodijo, v 37,5 % so vključeni v aktivnosti na področju menedžmenta tveganj in v 40 % menijo, da stalno sodelujejo pri izboljševanju kakovosti. Vodje so področje obvladovanja tveganj ocenili bolje kot zaposleni (p<0,001), bolje osebje z doktoratom kot s srednješolsko izobrazbo (p=0,042), bolje vodje oziroma zaposleni v zdravstveni negi kot drugi (p=0,044). Področje nenehnega izboljševanja kakovosti so višje ocenili vodje kot zaposleni (p<0,001) in višje osebje z doktoratom kot osebje s srednješolsko izobrazbo (p=0,007). Za področje obvladovanja tveganj in nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti med zdravstveno in nezdravstveno dejavnostjo ni statistično značilnih razlik. Vodje oziroma zaposleni v zdravstveni negi imajo v primerjavi z ostalimi področji dela statistično značilno višje povprečne dosežke v obeh sklopih. Diskusija in zaključki: Z raziskavo smo ugotovili, da so kompetence srednjega menedžmenta v proučevanih bolnišnicah s področja izboljševanja kakovosti in obvladovanja tveganj slabo razvite, čeprav vodje zdravstvene in nezdravstvene dejavnosti razmeroma dobro ocenjujejo lastne kompetence. Toda slednje ni v skladu z udejanjanjem nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti pacientov v mikrosistemu, saj se rezultati trditev vodij in zaposlenih statistično pomembno razlikujejo.

13.11.2013