Članek obravnava položaj slovenske književnosti v srednjeevropskem prostoru z vidika drugega in drugačnega. Slovenci smo v preteklosti živeli v delih držav, v katerih smo imeli podrejen in nepriznan nacionalni status, podobno kot nekateri drugi srednjeevropski narodi. Pisanje v slovenščini je pomenilo odločitev za "položaj drugega", kar je pomenilo manjvrednega in intelektualno nezadostnega. Ko pa se je slovenska književnost vzpostavila, je status drugačnosti v slovenskem prostoru dobilo npr. nemško pisanje. V sodobnem času se uveljavlja spoznanje o tem, da moramo v literarni zgodovini upoštevati tudi dela vseh tistih, ki so na Slovenskem ustvarjali v drugih jezikih. V literarni kanon tako vključujemo tudi ustvarjalce in ustvarjalke s t. i. dvojnimi literarnimi in jezikovnimi identitetami.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-L7A9BCRB

COBISSID

40735747

Objavljeno

15.12.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Borovnik, Silvija (2020). Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis, letnik 13, številka 2, str. 134-148. URN:NBN:SI:DOC-L7A9BCRB from http://www.dlib.si

MLA:

Borovnik, Silvija. "Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega." Slavia Centralis letnik 13. številka 2 (2020) str. 134-148.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7A9BCRB>

Slavia Centralis
2008-
(Zbirni zapis)