Reconstruction of rockfall activity through dendrogeomorphology and a scar-counting approach : a study in a beech forest stand in the Trenta valley (Slovenian Alps)
Rekonstrukcija podorne aktivnosti z uporabo dendrogeomorfologije in metode štetja poškodb : primer bukovih gozdov v dolini Trente (Slovenske alpe)

angleški

2020

dendrogeomorfologija   drevesne branike   naravne nevarnosti   poškodbe debla   povratna doba   skalni podori

Gozdarski inštitut Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Drevesa so pomemben arhiv podatkov o preteklih dogodkih za rekonstrukcijo prostorske in časovne aktivnosti skalnih podorov, saj beležijo vplive skalnih podorov z anomalijami v rasti drevesnih branik ali prek vizualnih poškodb, vidnih na površju debel. V prispevku je predstavljena metodologija preučevanja skalnih podorov z analizo vidnih poškodb na deblu 52 dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na območju doline Trente v Sloveniji. Na podlagi analize smo ugotovili, da je povprečno število poškodb na posamezno drevo 7 ter da večinoma spadajo v kategorijo starih poškodb, kar kaže na manjšo aktivnost skalnih podorov v zadnjih letih. Povprečna povratna doba pojavljanja skalnih podorov je znašala 31,8 let; le-ta pa se skrajša za 1,2 leta, če upoštevamo pogojno verjetnost vpliva, da skale lahko zgrešijo drevesa. Prostorsko pojavljanje skalnih podorov kaže na večjo aktivnost v osrednjem delu preučevanega pobočja.

29.06.2020