Opis
Članek analizira vlogo in zmožnost Evropske skupnosti/Evropske unije (EU) pri zagotavljanju pomoči osmim evropskim državam ob njihovih poskusih (raz)reševanja konfliktne preteklosti; analiza zajema šest članic EU (Grčija, Poljska, Španija, Ciper, Irska, Nemčija) ter dve nečlanici (Bosna in Hercegovina, Kosovo). Avtorji analizirajo stališča prebivalstva glede dosedanjih zgodovinskih (ne)uspehov EU ter morebitno prihodnjo vlogo EU na področju naslavljanja konfliktne preteklosti. Članek proučuje, ali demografske spremenljivke (npr. starost, spol, izobrazba) morda vplivajo na razliko v razumevanju vloge EU pri naslavljanju konfliktne preteklosti, ali pa to bolje pojasnjujejo nekatere druge spremenljivke (npr. samouvrščanje na političnem spektru levica–desnica, splošen odnos do evropske integracije (proevropskost–evroskepticizem), poznavanje zgodovine). Raziskava temelji na statistični analizi reprezentativne javnomnenjske ankete v omenjenih državah (N = 6564), dodatno dimenzijo pa ji daje analiza in interpretacija primarnih in sekundarnih virov, ki poglablja razumevanje stališč ljudi glede konfliktne preteklosti. Analiza je pokazala, da tisti, ki imajo o EU na splošno pozitivno stališče, višje vrednotijo dosedanji prispevek EU na področju konfliktne preteklosti (in obratno); torej, bolj kot nekdo zaupa (v) EU, višje vrednoti prispevek EU na področju spopadanja s konfliktno preteklostjo. Glede prihodnje (potencialne) vloge EU na področju naslavljanja konfliktne preteklosti pa je analiza pokazala, da v obravnavanih državah na ta stališča najbolj vpliva osebna izkušnja konflikta (tisti, ki imajo osebno izkušnjo konflikta, pričakujejo večjo vlogo EU na tem področju). Za pojasnjevanje teh stališč so se kot statistično značilne izkazale tudi nekatere druge demografske spremenljivke, in sicer starost, veroizpoved in izobrazba