To ni branje pravljice za lahko noč. Meditativno preobilje, gostota težkih misli in sončenje ob vonju cveta. Vse v e/Enem. Trobiševe pesmi so samosvoji psalmi nepsalmskega ritma, vendar psalmsko razkošni v zjedreni sporočilnosti. Nagrmadena, silovita človeška izkušnja z eksplozivnim notranjim nabojem, polpoganske molitve s plamenom božjega duha, oni božji delec iz prazačetka zvezdnega vesolja, ki spočenja pesniku ustvarjalni ogenj; mir nemira z nemirom v miru. Od Hic et nunc do Sprejetja sebe je sklenjen krog, široko razprt preko prizemljene človeškosti, osrediščen v jedru vsega, kar dviga pesnika v presegajoče zavedanje: biti majhen, toda - biti. Berta Golob

Pravice