Opis
Izhodišča. Za obravnavo bolnikov z astmo je potrebna visoka raven znanja o astmi. V raziskavi smo preučevali raven znanja o astmi pri različno izobraženih zdravnikih in pri medicinskih sestrah. Metode. Iz vseh področij Slovenije smo enakomerno in naključno anketirali 351 zdravstvenih delavcev, odtega 123 medicinskih sester, 101 zdravnika družinske medicine, 41 pnevmologov, 62 pediatrov in 24 zdravnikov šolske medicine. 60 anketiranih medicinskih sester je zaključilo golniško Astma šolo. Preučevali smo znanje anketiranih o klinični sliki astme, farmakologiji protiastmatskih zdravil, zdravljenju astme, edukaciji bolnikov z astmo, preventivi astme in klasifikaciji težavnosti astme. Rezultati. Pnevmologi so statistično značilno najbo je odgovorili na vprašanja celotnega testa (72,5%), najslabše znanje so pokazali zdravniki družinske medicine (62,7%). Medicinske sestre so v povprečju pravilno odgovorile na 53% vprašanj. Zdravniki se najbolje poznali klinično sliko astme (83,5 %), slabše zdravljenje astme (70,4%), farmakologijoastme (61,8%), edukacijo (69,1%), bolje pa preventivo astme (79,5%). Najslabše so obvladali opredelitev teže persistentne astme (38,2%). Sestre, ki so zaključile golniško Astma šolo, so statistično značilno bolje obvladale astmo (56,7%) od tistih z drugačno dodatno izobrazbo (31,8%) ali brez dodatne izobrazbe (30,4%). Plan za samozdravljenje astme je imelo 65,4% pediatrov, 58,5% pnevmologov in samo 23,2% družinskih zdravnikov. Plan za samozdravljenje astme je bil statistično značilno pogosteje prisoten v zdravstvenih ustanovah, kjer so medicinske sestre opravile golniško Astma šolo. Zaključki. Znanje anketiranih zdravnikov je nezadovoljivo, kar velja zlasti za zdravnike družinske medicine in šolske zdravnike. Zdravnike, še posebej družinske in šolske, je treba intenzivno poučevati o astmi.