Pojavnost razjed zaradi pritiska in uporabnost ocenjevalnih lestvic ogroženosti za razjedo zaradi pritiska pri pacientih na bolnišnični rehabilitaciji
Prevalence of pressure ulcers and feasibility of rating scales for assessing risk of pressure ulcer in rehabilitation inpatients

slovenski

2013

letnik 12, številka 2

ocenjevalne lestvice   ogroženost   pacienti   razjede   tveganje

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče: Razjeda zaradi pritiska se pojavlja tako doma kot tudi v vseh bolnišnicah in domovih starejših občanov. Vpliva na slabšo kakovost pacientovega življenja in na potek bolezni. Preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska je učinkovitejše od zdravljenja. Za oceno ogroženosti za nastanek take razjede se uporabljajo različne ocenjevalne lestvice. Namen naše raziskave je bil oceniti pojavnost razjede v naši rehabilitacijski bolnišnici in ugotoviti, ali obstaja povezava med ocenami na lestvici Waterlow in lestvici funkcijske neodvisnosti FIM. Metode: Uporabili smo kvantitativno neeksperimentalno raziskovalno metodologijo. Vključili smo paciente, ki so bili hospitalizirani na URI-Soča v Ljubljani, na vseh oddelkih razen na otroškem, od 1. januarja 2012 do 30. aprila 2012. Vključili smo vsakega drugega pacienta, zapisanega v sprejemni knjigi, na posameznem oddelku. S kontrolnimi listami smo spremljali paciente in njihovo ogroženost za nastanek razjede zaradi pritiska v štirinajstdnevnih časovnih razmikih. Medicinske sestre so podatke zapisovale trikrat med rehabilitacijo in četrtič ob pacientovem odpustu. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 228 pacientov. Ob sprejemu je povprečna ocena na lestvici Waterlow znašala15,7 točke, povprečna ocena motoričnega FIM-a pa 54,7točke. Med ocenami na lestvici Waterlow in motorični podlestvici FIM je bila ob sprejemu in odpustu statistično značilna in razmeroma visoka negativna korelacija (sprejem: Spearmanov = 0,641, p < 0,001; odpust: Spearmanov = 0,621, p < 0,001). Ob sprejemu razjede zaradi pritiska ni imelo 83,8 % hospitaliziranih pacientov, pri 8,3 % pacientov pa je bila prisotna; ob odpustu razjede ni imelo 90,4 % pacientov, 5,3 % pa jo je še vedno imelo.Ob odpustu je prišlo do statistično značilnega izboljšanja razjede zaradi pritiska (eksaktni razširjeni McNemarovtest: p = 0,001). Izid zdravljenja ni bil jasno povezan s stopnjo sodelovanja pacienta ob sprejemu, pa tudi ne z oceno motoričnega FIM-a ob sprejemu, bil pa je povezan z napredkom na motoričnem FIM-u ob odpustu v primerjavi s sprejemom (p = 0,002). Zaključek: Ocenjevanje pacientov glede tveganja za nastanek razjede zaradi pritiska je pomemben del dela medicinskih sester pri preprečevanju njenega nastanka. Z združevanjem obstoječih ocenjevalnih lestvic bi omogočili medicinskim sestram, da bi prihranjeni čas namenile delu s pacienti, toda za to bodo potrebne nadaljnje raziskave.

13.03.2014