Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Menu
SLO
|
ENG
author
full-text
keywords
date
title
source
publisher
collection
AND
OR
NOT
author
full-text
keywords
date
title
source
publisher
collection
AND
OR
NOT
author
full-text
keywords
date
title
source
publisher
collection
AND
OR
NOT
author
full-text
keywords
date
title
source
publisher
collection
AND
OR
NOT
ADVANCED SEARCH
About us
Cooperation
Terms of use
dLib Statistics
Partners
News
Virtual exhibitions
Contact us
My dLib.si
Email
:
Pass.:
Login
Register!
Forgoten password
home
query
URN:NBN:SI:DOC-KBBRXZKR
Zapri
Zapri
Interesno ravnotežje med zastaviteljem in zastavnim upnikom v rimskem pravu
1. PDF document (405 kB)
1. TXT document (146 kB)
Add to EndNote (RIS format)
Contibutor(s)
Žepič, Vid (author)
Language
slovenian
Source
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
Year
2022
Numbering
letn. 82
Publisher
Pravna fakulteta
Provider
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)
description
The Roman hypotheca, unless agreed otherwise, originally bestowed upon the creditor (pledgee) merely a claim to transfer the pledged object into his possession, when the payment was due. Owing to the weak protection, the creditor strived to strengthen his pecuniary interests by supplementary covenants. To prevent abuses by the economically and socially superior creditor, the classical jurists sought to attain a balance of interests of the contracting parties. The fundamental elements of their effort were the recognition of pledgee’s right of sale as an essential element of the pledge contract on the one hand, and the recognition of the pledgor’s right to the surplus of purchase price on the other. Kaser’s thesis that the Roman pledgee enjoyed a particularly strong legal position as a distinctive character of Roman law has been proved to be an exaggeration even in the light of the development of classical law. In the post-classical period, a shift towards prioritising the position of the pledgor is noticeable. It corresponds to a general tendency of post-classical law to favour the debtor as a stereotypically weaker party. Among the innovations of the period, the limitations regarding the object of the pledge were introduced, new interpretative approaches concerning the pledge of the increments were accepted, lex commissoria was entirely prohibited, the creditor’s discretion over the realisation of the pledge was restricted, and the State’s control over the sale of the object of pledge was strengthened. The protective safeguards established through imperial legislation can be seen as a symptom of the declining economy and although they improved the pledgor’s social standing, they reduced the supply of the credit.
Rights
URN
URN:NBN:SI:DOC-KBBRXZKR
COBISSID
132648195
DOI
10.51940/2022.1.257-305
Added
18.04.2023
Metadata
Citation
APA:
Žepič, Vid (2022). Interesno ravnotežje med zastaviteljem in zastavnim upnikom v rimskem pravu.
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
, letn. 82, str. 257-305, 404, 420
.
URN:NBN:SI:DOC-KBBRXZKR
from http://www.dlib.si
MLA:
Žepič, Vid. "Interesno ravnotežje med zastaviteljem in zastavnim upnikom v rimskem pravu."
Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)
letn. 82 (2022) str. 257-305, 404, 420.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBBRXZKR>
Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Assembly record)