Mind the gap : social aspects of willingness for post-mortem organ donation in Slovenia

angleški

2017

letnik 54, številka 5

darovanje organov   Darovanje organov, tkiv ipd.   Donation of organs, tissues, etc.   Družbeni vidik   Social aspects

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava naklonjenost darovanju organov po smrti v odnosu do izbranih socio-demografskih in nekaterih drugih dejavnikov, ki so povezani s pripravljenostjo za darovanje organov. Analiza temelji na podatkih Eurobarometra 72.3, ki so bili zbrani v letu 2009 na verjetnostnem vzorcu prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več. Osrednji pokazatelj analize je poročana pripravljenost za darovanje organov po smrti, ki jo v članku preučujemo, v odnosu do osnovnih socio-demografskih lastnosti, ki se povezuje s pogovorom o darovanju organov z družinskimi člani, poznavanjem zakonodajne ureditve darovanja organov po smrti ter darovanjem krvi v preteklosti. Analiza potrjuje dokaj visok odstotek tistih, ki so se opredelili, da bi darovali svoje organe po smrti (61,3 % prebivalcev Slovenije), a variabilnost pozitivne opredelitve glede na različne socio-demografske lastnosti je velika. Pripravljenost za darovanje organov po smrti je značilno nižja med starejšimi, manj izobraženimi in med tistimi z nižjim družbenim statusom. Pozitivno se pripravljenost za darovanje organov povezuje s predhodnim pogovorom o darovanju organov z družinskimi člani, poznavanjem zakonodajne ureditve darovanja organov in z darovanjem krvi v preteklosti. Tisti, ki niso pripravljeni darovati organov po svoji smrti, so za ključen razlog najpogosteje navedli nezaupanje v sistem. Religiozni razlogi vplivajo na nepripravljenost za darovanje organov, a med razlogi za nepripravljenost niso bili pogosto izpostavljeni kot ključni. Analiza izpostavlja, da je za naklonjenost darovanju organov pomembno znanje o darovanju organov, še posebej pa tudi komuniciranje o darovanju organov z družinskimi člani. Glede na precejšen razkorak med številom ljudi, ki se v javnomnenjskih raziskavah opredeljuje za pripravljene, da bi po smrti darovali svoje organe, in tistimi, ki o tem spregovorijo s svojimi družinskimi člani ali pa se formalno opredelijo za darovalca organov po smrti z vpisom v register, je potrebno nadalje raziskati širši nabor psiho-socialnih dejavnikov, ki vplivajo na odnos ljudi do darovanja organov po smrti in vedenje povezano z njim.

12.11.2019