Politološka interpretacija Magne Carte : k razumevanju politične razsežnosti dokumenta

slovenski

2020

letnik 57, številka 1

Lastnina   Magna Carta   Political interests   Political power   Politična moč   Politični interesi   Property   Velika listina svoboščin

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku je obravnavana tematika politološkega razumevanja enega ključnih dokumentov v zgodovini - Magne Carte Libertatum. Avtor nastanek dokumenta umesti v kontekst tendence monarha po arbitrarnem poseganju v zasebno lastnino plemstva, s čimer je bil sprožen političen proces spreminjanja razmerij politične moči v angleški družbi. Umestitev dokumenta v kontekst nastanka pokaže, da zahteve upornega plemstva niso terjale revolucionarnega preurejanja ravnotežja med politično močjo kralja in plemstva, temveč so s sklicevanjem na starodavno pravično pravo formalno želeli kraljevo moč povrniti v ravnovesje izpred stoletij. Tovrstne zahteve so po svoji naravi progresivno konservativne, v kolikor je bil temeljni smoter teh zahtev v varovanju fevdalnih privilegijev plemstva, obenem pa se z vidika meščanskega interesa kažejo kot nastavki za nadaljnji razvoj kapitalizma. Kontekstualizacija dokumenta in njegova politološka interpretacija prispevata k demitologizaciji dokumenta, s čimer razkrivata vlogo interesa in moči pri snovanju dokumenta, obenem pa implicitno razkrivata kompleksnost razmerja med pravom in politiko v družbi. Snovalcev Magne Carte namreč ni vodil namen po vpeljavi pravnih institutov, ki so se pojavili, ko je upor proti fevdalni monarhiji stoletja kasneje vodilo meščanstvo in se je v okvirih modernega naravnega prava izčistila ideja univerzalnosti človekovih pravic.

29.03.2021