Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - zakonska ureditev in aktualne dileme

slovenski

2019

letnik 45, številka 8

kaznivo dejanje   krivda   nadzorni organi   odgovornost pravne osebe   sporazum o priznanju krivde   vodstveni organi

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kazenskopravna teorija se je dolgo izogibala ureditvi kazenske odgovornosti pravnih oseb. Te naj namreč ne bi bile sposobne oblikovati lastne volje in občutka krivde, zaradi česar naj kazenskopravna represija ne bi bila upravičena. A vendar je danes vpliv, ki ga imajo pravne osebe na naše življenje, preprosto prevelik, da bi si kazensko pravo lahko privoščilo popolno ignoriranje pravnih oseb in da bi še vedno sledilo načelu societas delinquere non potest. Kazensko pravo ima torej zahtevno nalogo, da povsem jasno določi temelje odgovornosti pravnih oseb in fizičnih oseb, ki delujejo v imenu, na račun ali v korist pravnih oseb. Kazenski zakonik je podrobno ureditev teh temeljev prepustil Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, kar je edina izjema od koncepta enotnosti Kazenskega zakonika v našem pravnem sistemu. Poleg obravnave odnosov med temeljnim in stranskim zakonom se v prispevku ukvarjamo tudi z aktualnimi dilemami pravne teorije in sodne prakse. Te so predvsem, kako je razumljen koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe, kako obravnavati prispevke vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju in kakšna je usoda sporazuma o priznanju krivde v primeru, ko priznanje kaznivega dejanja poda pravna oseba.

25.03.2020