»'Naš cilj ni zmagati! Naš cilj je, da bi Slovenci končno naredili nekaj zase. Nekaj dobrega! Nekaj pogumnega! Ker taki smo! Dobri, pogumni, pošteni! Ampak nikoli ne delamo zase, večno samo za druge. Zato bi rad, da bi Slovenci na volilni dan pokazali, da je bilo dovolj! Da ne bodo več volili nikogar, ki bi jih spreminjal v sužnje!' / 'S tem najbrž mislite, naj volijo na primer stranko, kot je vaša? ga je vprašala Alenka. Rahlo vznemirjeno sicer, ker so se Primožu oči sredi zariplega obraza nevarno svetile. / 'Ne! Želim si, da sploh ne bi volili! Nikogar! Rad bi videl, da na volilno nedeljo na volišča ne bi bilo nikogar!' / 'Mislite, da bi ostali doma in bi volišča ostala prazna?' / 'Ne!!! Želim si, da bi bila prazna vsa Slovenija! Da bi na volilno nedeljo vsi odšli iz države. V Istro na kopanje, v Avstrijo in na Madžarsko v šoping, morda na ogled italijanskih galerij!!! Si predstavljate?! Na volišče bi prikapljali samo politiki z družinami. To bi bila zmaga Slovencev! To bi bil pravi odgovor na vse, kar počnejo z nami!' / Alenka je ostala odprtih ust. Primož je mislil, da ga ni dobro razumela. / 'Poglejte', je govoril naravnost v kamero. 'Predstavljajte si: nedelja … Cerkveni zvonovi zadonijo v popolni tišini. Maše ni, kajti tudi župniki so se pridružili vseslovenskemu uporu. Nikjer ne diši po goveji juhi. Predsednik vlade se pelje v službenem avtu, prav tako ministri. Začudeno gledajo skozi okno in se sprašujejo, kako to, da ni nikjer nikogar. Čeprav je še zgodaj, bi morali videti vsaj kakega pohodnika ali kolesarja. Konec koncev smo v Sloveniji. Vstopijo na volišče – prazno! Volilne komisije nikjer. Pokličejo policijo. Nihče se ne oglasi. Prižgejo radio ... Tišina! Nenadoma se zavejo, da je država popolnoma prazna. Vsi so odšli in jih zapustili, naj se jebejo kar sami. Kajti narod jih ne jebe več!«

Pravice