Opis
Za poezijo Matíasa Escalere Cordera so značilni dolgi verzi; je prepletena, razmišljujoča in hkrati vabi k razmisleku, zaveda se svoje zgodovinskosti ter želja in namenov, in razpolaga s kompleksno mrežo filozofskih povezav in napetosti. Zato se de facto zoperstavlja lahkotnemu, površinskemu dojemanju življenja, ki nam ga privzgaja današnja družba. Popolnoma jo artikulirata eksplicitna dialoškost in dvojnost, ki kažeta na dialektiko. Gre za poezijo, ki kaže zanimivo preplastitev glasov, spremljajo pa jo nenehni skladenjski premori, ki kot nekakšni vrivki naznanjajo vnovično prebiranje že napisanega, ki zapisano dopolnjujejo, precizirajo, razvijajo ali celo prerekajo, skozi dialog, in vselej razširjajo. Tako se v besedilu pokažeta dve ravni ubesedovanja, ki se stečeta v neenoten pogled na označeno in na znake, na celotni kontekst, kar doprinese zelo jasno filozofsko in politično stališče, saj terja raznolikost in stalno kontrastiranje kot nekaj nujnega za razumevanje resničnosti. Skratka, služi nam kot orodje radikalnega pogleda, ta naj preseže navidezno, si dovoli razkriti vezi med dogodki, osebami, onstran oddaljenosti, prek katere izmuzljivi moderni čas gradi sedanjost.