Bottom-up analysis of telemonitoring costs : a case study in slovenian primary care
Analiza stroškov telemonitoringa od spodaj navzgor : študija primera v slovenskem primarnem zdravstvu

angleški

2024

letnik 63, številka 1

hipertenzija   primarno zdravstveno varstvo   sladkorna bolezen   starejši   stroški

Nacionalni inštitut za javno zdravje
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Telemonitoring predstavlja učinkovit pristop za izboljšanje urejenosti bolnikov z arterijsko hipertenzijo(AH) in sladkorno boleznijo (SB) tipa 2, vendar analize stroškovne strukture niso na voljo. Namen raziskave jeraziskati stroškovno strukturo telemonitoringa pri starejših bolnikih z AH in SB tipa 2 v primarnem zdravstvenemvarstvu in ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na stroške za morebitne prihodnje širitve.Metode: S pomočjo pristopa od spodaj navzgor smo ocenili infrastrukturne in operativne stroške, stroškesodelovanja bolnikov in stroške iz žepa. Infrastrukturne stroške smo izračunali tako, da smo stroške nakupatelemedicinske opreme in spletne platforme delili s številom sodelujočih bolnikov. Operativne stroške in stroškesodelovanja bolnikov smo izračunali z upoštevanjem časa za usposabljanje bolnikov, časa za pregled/opravljanjemeritev ter časa za telekonzultacije. Spremembe v stroških iz žepa smo ocenili s pomočjo strukturiranegavprašalnika, v katerem so bolniki v obeh skupinah poročali o stroških iz žepa v preteklem letu. Pri statističnianalizi smo uporabili t-test za neparne vzorce, Mann-Whitneyev U test in hi-kvadrat test.Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 117 bolnikov, starih povprečno 71,4 ± 4,7 leta. Letni infrastrukturnistroški telemonitoringa so znašali 489,4 €, operativni stroški pa 97,3 € (95 % interval zaupanja IZ 85,7–109,0)na bolnika. Letni stroški sodelovanja bolnikov so znašali 215,6 € (95 % IZ 190,9–241,1). Povprečni letni stroški izžepa za obe skupini so znašali 345 € (95 % IZ 221–469). Po 12 mesecih je skupina s telemonitoringom poročalao bistveno nižjih stroških iz žepa (132 € proti 545 €, p < 0,001), pri čemer so se pomembno zmanjšali stroški zahrano in prehranska dopolnila, medicinsko opremo in samoplačniške specialistične preglede.Zaključek: Za optimizacijo stroškovne strukture telemonitoringa je potrebno preučiti strategije, kot so skrajšanjeobdobja telemonitoringa po stabilizaciji kliničnih parametrov, razvoj nacionalne platforme za spremljanje na daljavoz možnostjo prenosa mobilne aplikacije na osebne naprave bolnikov, vključevanje umetne inteligence v spletneplatforme in povečanje vloge diplomirane medicinske sestre na mestu koordinatorja telemedicinskega centra.

05.04.2024