Novi zakon o knjižničarstvu uvaja izraz slovenika in z njim poimenuje temeljno zbirko nacionalne knjižnice. Termin slovenika se je v strokovni bibliotekarski literaturi prvič pojavil šele v tridesetih letih dvajsetega stoletja, zbirka slovenike pa je začela nastajati v predhodnicah današnje Narodne in univerzitetne knjižnice že stoletje pred tem. Kriteriji zanjo so se izoblikovali v procesu uvajanja domoznanske zbirke v javne knjižnice in v skladu z razvojem slovenske nacionalne zavesti. Nastanek slovenike se je zato na eni strani vezal na uradno predpisana navodila za delo javnih znanstvenih knjižnic v avstrijskem cesarstvu, na drugi strani pa je bil odvisen od nacionalne ozaveščenosti slovenskih bibliotekarjev. Ta proces je potekal vse od zadnje četrtine osemnajstega stoletja, ko je bilo zbiranje domoznanskega gradiva predpisano v navodilih o vključevanju gradiva iz zbirk razpuščenih samostanskih knjižnic v javne knjižnice, preko eksplicitnih navodil o gradnji domoznanske zbirke v devetnajstem stoletju, do zakonsko določenih nalog nacionalne knjižnice po drugi svetovni vojni.

Pravice