Obročkanje vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme
Ringing of Coraciiformes within the framework of Slovenian bird ringing scheme

angleški
slovenski

2017

biometrija   najdbe   obročkanje ptic   ornitologija   Ptiči   Slovenija   vpijati

Prirodoslovni muzej Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Slovenska obročkovalska shema je bila ustanovljena leta 1927 in poteka neprekinjeno do danes, ko jo vodi Slovenski center za obročkanje ptičev v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pričujoči prispevek obravnava podatke o obročkanju treh vrst vpijatov (Coraciiformes) v okviru slovenske obročkovalske sheme kot primer selitvenega atlasa za izbrane vrste z ozemlja Slovenije. Najmanj obročkovalskih podatkov (N=6) je bilo v obdobju 1988-2014 zbranih za zlatovranko (Coracias garrulus), ptice, ki so v letu 2014 gnezdile v Sloveniji, pa so izvirale iz avstrijske populacije in so bile označene po avstrijski barvni obročkovalski shemi. Najpogosteje obročkana vrsta vpijata v Sloveniji je bil vodomec (Alcedo atthis) (N=4110 obročkanih ptic), v večjem številu pa so bili obročkani po letu 1987, največ v obdobju jesenske selitve med avgustom in oktobrom. Najdaljša najdba vodomca je iz Estonije (1614 km), najstarejši osebek pa je imel vsaj 2 leti in 11 mesecev. V splošnem se na območju Slovenije med selitvijo in prezimovanjem pojavljajo ptice iz srednje in vzhodne Evrope. Kot kažejo podatki biometrične analize, se v Sloveniji pojavlja podvrsta A. a. ispida. Najnižje vrednosti kondicijskega indeksa so bile dosežene v postgnezditveni disperziji in v času jesenske selitve med avgustom in oktobrom, medtem ko so bile najvišje vrednosti ugotovljene v zimskem obdobju v decembru. Zmanjševanje mase je torej najbolj kritično v poletnih in jesenskih mesecih, ko bi lahko pričakovali tudi večje vplive na populacijo in preživetje ptic. Večina čebelarjev (Merops apiaster) je bila v Sloveniji obročkana po letu 2002 med junijem in septembrom. Čez Slovenijo poteka selitvena pot čebelarjev, ki gnezdijo v Nemčiji, od koder smo zabeležili že tri najdbe iz okoli 700 km oddaljene gnezdeče populacijo na Saškem.

14.08.2018