Opis
Uvod: Razumevanje duhovnosti in duhovne oskrbe je pogoj nudenja celostne oskrbe pacienta. Cilj raziskave je bil opisati stališča zaposlenih v zdravstveni negi do duhovnosti in duhovne oskrbe. Metode: Raziskava je bila izvedena v letih 2015 in 2016, z uporabo kvantitativne neeksperimentalne metode. Na vzorcu 182 zaposlenih v zdravstveni negi iz štirih slovenskih bolnišnic, v katerem so prevladovale ženske (n = 153, 88,4 %) s končano visokošolsko (n = 93, 53,8 %) ali srednješolsko izobrazbo (n = 75, 43,4 %), je bil uporabljen vprašalnik Spirituality and Spiritual Care Rating Scale. Vprašalnik je imel ustrezno notranjo konsistentnost (Cronbach alfa = 0,83). Rezultati: Najvišje strinjanje (x = 4,27, s = 0,82) so anketiranci podali za trditev, ki opisuje duhovno oskrbo z vidika spoštovanja zasebnosti, dostojanstva ter spoštovanja kulturnih in verskih prepričanj pacienta. Prav tako se strinjajo, da zagotavljajo duhovno oskrbo pacientov z izkazovanjem prijaznosti, skrbi in vedrine (x = 4,2, s = 0,76). Anketiranci so bili negotovi glede trditve, da sta duhovnost in duhovna oskrba temeljna vidika zdravstvene nege (x = 2,88, s = 1,08). Diskusija in zaključek: Anketiranci duhovnost povezujejo predvsem z razumevanjem samega sebe in sveta, najmanj pa z religijo ter s sakralnimi objekti. Raziskava potrjuje ugotovitve predhodnih slovenskih raziskav, da dajejo zaposleni v zdravstveni negi pred duhovnimi potrebami prednost oskrbi fizičnih potreb, verjetno tudi zaradi pomanjkanja znanja o tem področju in ustreznih smernic.