Razmerja med jezikovnimi zvrstmi so se v t. i. postmoderni družbi spremenila, zato sta pomembni nalogi pouka prvega jezika, da učenca usposobi za samozavestno in tekoče izražanje v knjižnem jeziku, a hkrati razvija njegovo kritično diskurzivno prožnost. Ker je to mogoče doseči le, če upoštevamo vloge, ki jih ima knjižni jezik v življenju posameznika, smo v prispevku najprej pregledali, na katera odstopanja od tradicionalne teorije zvrstnosti se opozarja v slovenskem jezikoslovju ter kateri modeli zvrstnosti se predlagajo. Na podlagi teh ugotovitev je bil analiziran učni načrt za gimnazije (2011), njegov načelni odnos do jezikovne raznolikosti ter operacionalizacija tega odnosa skozi natančneje določene cilje in vsebine. V sklepnem delu je predlaganih nekaj izhodišč za pedagoško prakso in za nadaljnje raziskovanje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-J358GKY7

COBISSID

65974114

Objavljeno

06.10.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vogel, Jerica (2017). Pojmovanje jezikovne zvrstnosti pri pouku slovenščine v gimnaziji med teorijo in prakso. Jezik in slovstvo, letnik 62, številka 4, str. 17-30, 129. URN:NBN:SI:DOC-J358GKY7 from http://www.dlib.si

MLA:

Vogel, Jerica. "Pojmovanje jezikovne zvrstnosti pri pouku slovenščine v gimnaziji med teorijo in prakso." Jezik in slovstvo letnik 62. številka 4 (2017) str. 17-30, 129.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J358GKY7>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)