Razumevanje nizke stopnje zaupanja v pravosodje v Sloveniji v primerjalni perspektivi

slovenski

2016

letnik 53, posebna

Javno mnenje   Politični sistemi   Pravosodje   Slovenija   Slovensko javno mnenje   Zaupanje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče zanimanja v prispevku je nizka stopnja zaupanja v delovanje pravosodja v Sloveniji. Z mednarodnim primerjalnim analitičnim pristopom na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (ESS) želimo oceniti, kateri dejavniki na individualnem nivoju in na makronivoju med državami lahko pojasnijo izjemen položaj Slovenije. Skladno z uveljavljeno teorijo demokracije so poleg splošnih družbenih okoliščin ekonomsko in politično pogojenega nezaupanja pomembni zlasti dejavniki, povezani z učinkovitostjo in pravičnostjo delovanja pravosodnih ustanov. Zaupanje ustanovam se oblikuje tudi ob dogodkih, izpostavljenih v javnosti, in posameznih spornih primerih, kar navajam v uvodu k analizam. Njihovo učinkovanje je lahko pomenski okvir za razumevanje in interpretacijo delovanja različnih akterjev, med katerimi posebej izpostavljamo sodišča in predstavnike pravne profesionalne skupnosti. V raziskavi se je pokazalo, da so pri pojasnjevanju ravni zaupanja najpomembnejše prav individualne ocene delovanja ustanov, ki so torej pomembnejše kot splošne ocene ekonomskih in političnih razmer v družbi. Omenjeni dejavniki so tudi ključni pri pojasnjevanju razlik med državami.

05.09.2018