Članek preučuje vzporednice med 11. eksemplom v knjigi El Conde Lucanor in večimi zgodbami indo-tibetanskega izvora. Azijski izvor mnogih zgodb španske srednjeveske književnosti in njihov prenos preko Arabcev sta obširno dokumentirana, vendar je bilo malo povedanega o tem, kako so se te zgodbe spremenile in koliko se razlikujejo od sledi, ki so se o njih ohranile na dveh koncih njihove zemljepisne razširjenosti: v Indiji in Tibetu na Vzhodu in na Iberskem polotoku na Zahodu. Poleg skupnih tem, ki členijo zgodbe o dekanu iz Santiaga in don Illánu (El Conde Lucanor), Naradi in Visnuju, Tilopi in Naropi, Karma Paksiju in Kublajkanu, lahko ugotovimo tudi razlike med njimi. Tako odkrijemo, kako se nekatere kozmovizije, ki sovpadajo z določenimi oblikami razumevanja odnosa učitelj-učenec - kljub temu, da se je pripovedna zgradba, ob kateri lahko začrtamo te paralelizme, ohranila - razblinijo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-IUCJANMM

COBISSID

41151074

Objavljeno

17.06.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Galván Álvarez, Enrique (2009). Paralelismos indo-tibetanos en el exemplo XI de El conde Lucanor. Verba hispanica, številka 17, str. 25-37. URN:NBN:SI:DOC-IUCJANMM from http://www.dlib.si

MLA:

Galván Álvarez, Enrique. "Paralelismos indo-tibetanos en el exemplo XI de El conde Lucanor." Verba hispanica številka 17 (2009) str. 25-37.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IUCJANMM>

Verba hispanica
1991-
(Zbirni zapis)

številka

Verba hispanica
2009
(Celotna številka)