Los tres tiempos de Miguel Hernández : escritura e ideología

španski

2012

letnik 20, številka 2

Hernández, Miguel    španska poezija   literarne študije   čas    ideologija    zgodovinski čas

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor v prispevku ne obravnava samo nevarnosti, ki jo pomeni namerno ali nenamerno neupoštevanje natančne zgodovinske umeščenosti književnih besedil in odvzem njihove časovnosti, temveč tudi nujni odnos, ki se vzpostavlja med pisanjem in ideologijo: pisec članka proučuje, kako ideologija določenega pisatelja ali umetnika - kakor tudi bralca - pogojuje razvoj, obzorje in naravo njegovega načina pisanja, njegovega dela - ali branja in njune recepcije; in kako se ta odnos udejanja na praktičen, materialen in kritiško preverljiv način. Povedano drugače, kako je "estetska vrednost" določenega dela - če bi bilo mogoče določiti takšen parameter - povezana z avtorjevo ideologijo ali kako ta vpliva nanjo, če upoštevamo, da navsezadnje prav ideologije - in zgodovinske konjunkture - pišejo ter ustvarjajo besedila in umetniške predmete. In v primeru dela in življenja Miguela Hernándeza, ki sta bila tako kratka in hkrati tako intenzivna, je treba, da bi ju resnično razumeli, upoštevati "tri čase": paralizirani in v preteklosti lebdeči čas, ki ga zaznamujeta katoliška in baročna pesniška tradicija, čas odkritja in kulminacije želje ali čas (zgodovinske) sedanjosti, ki sicer ohranja tradicijo, toda privzema modernost, ter dinamični in kolektivni čas, to je čas poglobitve v zgodovino, naznanjajoč spremembe, torej usmerjen v prihodnost. Zadnja dva se na koncu zlijeta v močan in učinkovit izraz popolne resničnosti in celostne osebne izkušnje, v dinamičen in odprt "končni čas", ki spreminja in nas spreminja

06.08.2014