Opis
Namen članka je preučiti razlike v konceptualizaciji čustev s pozitivno in negativno valenco v italijanščini. V drugih jezikih je bilo ugotovljeno, da imajo čustva zelo kompleksno konceptualno strukturo. Številni avtorji (Fainsilber in Ortony 1987; Fussell in Moss 1998; Gibbs 1994; Köve-cses 2000a; Gibbs, Leggitt in Turner 2002; Kövecses 2014), ki so se ukvarjali s konceptualizacijo čustev, so prepričani, da ima metaforični jezik pomembno vlogo pri razumevanju jezika čustev, saj ne le opisuje in kategorizira čustveno doživljanje, temveč ga tudi natančneje opredeljuje in celo ustvarja. Ker je valenca ena najpomembnejših značilnosti čustev, nas je zanimalo, kako vpliva na njihovo konceptualizacijo in kako se razlike v valenci kažejo na ravni konceptualnih metafor in metaforičnih jezikovnih izrazov. Analizirali smo več kot 150000 konkordanc iz korpusa itWaC in ugotovili, da imajo čustva tudi v italijanščini kompleksno konceptualno strukturo. S primerjavo re-zultatov glede na valenco smo ugotovili, da se razlike med čustvi s pozitivno in negativno valenco ne pojavljajo na ravni osnovnih metafor, temveč na ravni nekaterih specifičnih metafor in še jasne-je na ravni metaforičnih jezikovnih izrazov. Ugotovili smo, da, čeprav se vsa čustva do neke mere pojmovana kot NASPROTNIK/SOVRAŽNIK, to velja še posebej za čustva z negativno valenco. Samo čustva z negativno valenco so pojmovana kot NASPROTNIK, KI SE MU UPREMO, kar nakazuje na to, da jih je treba premagati in nadzorovati. Čustva s pozitivno valenco so pojmovana kot ZDRAVILO, DROGA, SVETLOBA in ZGRADBA. Pri metafori ČUSTVO JE HRANA metaforične jezikovne realizacije kažejo, da je pozitivna valenca jasno povezana z dobrim in sladkim okusom, negativna valenca pa z grenkim okusom. Če so čustva s pozitivno valenco pojmovana kot SVETLOBA, so čustva z negativno valenco pojmovana kot TEMA (ŽALOST), MRAZ (STRAH) in TOPLOTA (JEZA). Na ravni metaforičnih jezikovnih izrazov smo našli še nekaj drugih zanimivih razlik.