Metapodatkovne XML-sheme v knjižničnih informacijskih sistemih

slovenski

2006

letnik 11, številka 1/2

BiblioML   DC   formati in zapisi MARC   MADS   MARCXML   metapodatki   metapodatkovne XML-sheme   METS   MODS   ONIX

IZUM - Institut informacijskih znanosti
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Metapodatki so se v knjižničarstvu uporabljali še v času listkovnih knjižnih katalogov, z avtomatizacijo knjižnic in razvojem formatov MARC pa so metapodatkovne sheme dobile pomembno vlogo pri najrazličnejših funkcijah knjižnične prakse. Kot je tehnologija magnetnih trakov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja vplivala na razvoj zapisov MARC in standarda ISO 2709, tako je razvoj razširljivega označevalnega metajezika XML in orodij za delo z dokumenti XML vplival na razvoj shem formatov XML za opis in izmenjavo bibliografskih in njim sorodnih podatkov, ki so ekvivalentni podatkom v zapisih MARC. Zadnjih nekaj let pa se standardizirajo tudi metapodatkovne XML-sheme za opis različnih vrst knjižničnega gradiva (digitalnega in nedigitalnega), ki so neodvisne od zapisov MARC. Razvoj in implementacija specifikacij XML Schema, XSLT, XPath in XQuery je omogočil shranjevanje, iskanje, predstavitev, verifikacijo in najrazličnejšo obdelavo zapisov v formatih XML po teh metapodatkovnih shemah. Prispevek opisuje najbolj pogosto uporabljene metapodatkovne sheme v knjižničnih informacijskih sistemih - MARCDTD, MARCXML, MODS, MADS, METS, BiblioML, DC, ONIX. Zapise v nekaterih od teh formatov je možno prenesti tudi iz vzajemne baze COBIB.SI s programsko opremo COBISS/OPAC z avtoriziranim dostopom.

13.11.2017