Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP

slovenski

2005

človekove pravice   dostopnost   Evropsko sodišče za človekove pravice   informacije   javne informacije   sodna praksa

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ali je pravica dostopa do informacij javnega značaja kot temeljna človekova pravica varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah? Na to vprašanje teorija in praksa ne odgovarjata povsem enotno, zato avtorica v pričujočem prispevku analizira judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice. Njena temeljna ugotovitev je, da v nasprotju s splošnim prepričanjem sodišče izrecno zanika, da bi iz "pravice sprejemati informacije" v 10. členu EKČP izhajala pozitivna dolžnost države, da zbira ali razširja informacije. Ta pravica državi prepoveduje le, da bi omejevala prejem informacij, ki jih posamezniku želijo posredovati druge osebe. Vendar posameznikom ne daje pravice dostopa do informacij v posesti javnih oblasti, prav tako tudi ne zajema dolžnosti države, da posamezniku takšne informacije posreduje. Priznanju pravice dostopa do informacij je ESČP bolj naklonjeno le, ko javne oblasti razpolagajo z dokumenti, ki vsebujejo bodisi osebne podatke posameznikov bodisi informacije, ki imajo neposreden vpliv na njihovo življenje in zdravje. Vendar v teh primerih dostop priznava na podlagi pravice do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP in ne na podlagi pravice prejemati informacije iz 10. člena EKČP. Upiranje Sodišča, da bi na podlagi 10. člena EKČP eksplicitno priznalo pravico dostopa do informacij javnega značaja, počasi postaja nevzdržno. Na to kažejo ne samo vse številnejša odklonilna ločena mnenja samih sodnikov, ampak tudi prepričljivost argumentov drugih strokovnjakov. Kot ena izmed možnih rešitev se omenja sprejem posebnega, pravno zavezujočega akta, ki bi nadgradil pravno nezavezujoča priporočila Sveta Evrope o pravici dostopa do uradnih dokumentov.

26.01.2021