Mother's perspective of maintaining an active outdoor leisure time for a preschool child

angleški

2020

letnik 11, številka 2

družine   gibalna aktivnost   gibanje   motorična učinkovitost   okoljski dejavniki   osebni dejavniki   otroci   predšolski otroci   prosti čas   socialni dejavniki   športna aktivnost

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Sodobno življenje družine s predšolskimi otroki postavlja predvsem pred matere dnevne izzive. Zagotoviti otrokom kvalitetno preživljanje prostega časa v obliki gi-balnih/športnih aktivnosti na prostem, ob delovnih obveznosti nemalokrat privede do konflikta med delom in družino. Kako skladno s smernicami zdravega življenjskega sloga nuditi otroku dovolj gibanja in aktivno preživljanje prostega časa, predvsem ka-teri so najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na količino in kvaliteto gibalne aktivnosti, smo proučevali na primeru mater predšolskih otrok, ki še vedno ohranjajo primarno vlogo nosilk skrbi za otroke. Izvedli smo vprašalnike ter polstrurkturirane intervjuje (n=54) ter preko sinteze kvalitativnih in kvantitativnih metod nadalje ugotavljali po-vezanost med otrokovo motorično učinkovitostjo, značilnostmi preživljanja prostega časa ter socio-demografskimi značilnostmi družine. Ugotovili smo, da je pomanjkanje časa, poleg slabih vremenskih razmer ena izmed glavnih ovir za vsakodnevno gibalno aktivno preživljanje časa na prostem. Matere so kot vzrok navedle tudi slabši dostop do površin in navadno slabše zdravstveno stanje otroka. V nadaljnji primerjavi gibalne učinkovitostjo otroka in aktivnega preživljanja časa na prostem ugotavljamo tudi vpliv i) demografskih in osebnih dejavnikov družine (število družinskih članov, zdravstveni status, športna zgodovina staršev), socio-ekonomskim dejavnikov (zaposlitveni status staršev in delovna obremenitev, finančni status ter socialna mreža pomoči) ter okoljski dejavniki (vremenski pogoji, dostopne in varne zunanje površine, bivanjski pogoji), ki pa se spreminjajo v času. Na določene fizične in okoljske dejavnike je težje vplivati, zato je učinkoviteje, da pri reševanju pozornost namenimo demografskim, osebnim in socio-ekonomskim dejavnikom ogroženih mater oz. družin (nizki dohodki, enostarše-vske družine) in omogočimo boljše pogoje za aktivno preživljanje prostega časa.

30.09.2021