Makro in mikro posledice anšlusa : ko je postala severovzhodna Slovenija za Britance res prvič geopolitčno pomembna

slovenski

2018

letnik 18, številka 1

1938-1941   Jugoslavija   severovzodna Slovenija   varnostno-obveščevalne službe   Velika Britanija   zgodovina

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku so predstavljene nekatere makro in mikro posledice anšlusa, nacistične aneksije oziroma priključitve Avstrije "veliki Nemčiji" marca/aprila 1938, ko je slovenski severovzhodni prostor (in na splošno severni del Dravske banovine) čez noč pridobil na pomenu, saj je ravno tu Kraljevina Jugoslavija neposredno mejila na Tretji rajh. Na podlagi analize manj poznanih virov iz osrednjega britanskega arhiva v Londonu ter ob upoštevanju objavljenih dokumentov in najbolj relevantne literature so osvetljena predvsem prizadevanja Britancev po ustanovitvi učinkovitejšega protinacističnega sistema obveščevalnih služb, ki se je naposled razvil v posebno Upravo za posebne operacije, Special Operations Executive. Prikazan je razvoj te službe med Slovenci, prizadevanja britanskih diplomatov po odprtju konzulata v Ljubljani in razmere na terenu. Namen članka je predstaviti eno izmed zelo pomembnih problematik obdobja na predvečer druge svetovne vojne in izpostaviti ključno dejstvo, da sta od anšlusa dalje severovzhodna Slovenija in na splošno slovenski prostor izredno pridobila na geopolitičnem pomenu % vsaj kar se tiče Britancev celo prvič v zgodovini. Upoštevali smo časovni okvir od pomladi 1938 do aprilske agresije 1941.

15.10.2021