Opombe
Telesne zaznave so entiteta, ki vznikajo, spremljajo, zorijo in skozi obdobje mladostništva dobivajo svoj pomen kot same zase ali v povezavi z notranjim čustvenim svetom mladostnika in njegovo regulacijo. V zgodnjem obdobju adolescence mladostnik nima izoblikovanih mehanizmov, ki bi mu pomagali pri prepoznavanju in uravnavanju telesnih sprememb, težje opredeljuje telesne zaznave in jih težje povezuje s svojim čustvenim doživljanjem. V splošnem se predvideva, da se mlajši mladostniki od starejših razlikujejo glede na zmožnosti zaznavanja telesnih zaznav in zmožnostjo povezovanja tega vidika s čustvi. Dotično delo skuša prikazati, kaj so telesne zaznave, kako jih mladostniki prepoznavajo in kako se področje povezuje s čustvi. Avtorico je posebej zanimalo, kakšne strategije uporablja terapevt inovativnega modela relacijske družinske terapije pri delu s telesom in telesnimi zaznavami pri mladostnikih.V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 792 mladostnikov med 15. in 25. letom starosti, razdeljenih v skupino mlajših (15–25 let; N = 591) in starejših mladostnikov (20–25 let; N = 201). Kvantitativna raziskava je bila dopolnjena še s kvalitativnim delom. V njem je sodelovalo 18 mladostnikov iz obeh skupin. Za preverjanje zmožnosti zaznavanja telesnih zaznav je bil uporabljen vprašalnik Multidimensional assessment of interoceptive awareness (MAIA), izraženost psihosomatskih pritožb je bila merjena z vprašalnikom Psychosomatic complaints scale (PCS), za preverjanje zmožnosti čustvenega procesiranja je bil uporabljen vprašalnik Emotional processing scale (EPS), Alexithymia questionnaire for children (AQC) pa je meril zmožnost prepoznavanja in ubesedenja občutkov. V kvalitativnem delu, kjer so bile raziskovane intervencije v povezavi s procesiranjem telesnih zaznav pri mladostnikih, je sodelovalo 10 udeležecev med 17. in 25. letom starosti.Rezultati kvantitativnega dela raziskave na izbranem vzorcu niso potrdili predvidevanja o obstoju razlike med skupinama v izbranih dimenzijah ocene notranjega zavedanja (MAIA). Pri obeh skupinah je bila stopnja izraženosti psihosomatskih pritožb (PCS) obratno povezana z izbranimi dimenzijami ocene notranjega zavedanja (MAIA). Skupini sta se razlikovali v stopnji izraženosti psihosomatskih pritožb (PCS): starejši mladostniki so jih izražali manj.Na izbranem vzorcu se je pokazala povezanost med skoraj vsemi izbranimi dimenzijami ocene notranjega zavedanja (MAIA) in dimenzijami čustvenega procesiranja (EPS). Potrdila se je obratna povezanost med čustveno stabilnostjo (EPS) in splošno izraženostjo telesne simptomatike (PCS). Enako se je pokazala povezanost med težavnostjo prepoznavanja občutkov (AQC), težavnostjo opisovanja občutkov (AQC) in stopnjo izraženosti telesne simptomatike (PCS).Rezultati kvalitativne raziskave, ki je dopolnjevala kvantitativni del za prvo raziskovalno vprašanje, se kažejo v zmožnostih mladostnikov za opredelitev vrst fizioloških zaznav v telesu, opredelitev lokacije telesnih zaznav v telesu, opredelitev možnih načinov opisovanja telesnih zaznav v telesu s pomočjo fizikalnih kategorij, opredelitev načinov telesnega odgovarjanja na telesne zaznave in reflektiranje telesnih zaznav v duševnosti.V kvalitativnem delu, ki se je nanašal na oblikovanje nabora terapevtskih strategij pri obravnavi telesnih senzacij, so opredeljene identifikacija terapevtskih strategij rokovanja s telesnimi zaznavami in telesom pri mladostnikih, identifikacija strategij rokovanja s telesnimi zaznavami pri terapevtu v navezavi na telesne zaznave pri mladostniku in identifikacija korakov v procesu predelovanja telesnih zaznav pri mladostnikih.Pri dobljenih rezultatih je treba upoštevati tudi omejitve raziskave: način pridobivanja udeležencev, način pridobivanja podatkov, neprilagojenost postavk vprašalnikov populaciji mladostnikov, dolgotrajnost zbiranja kvalitativnih podatkov.