Vadba hoje na tekočem traku in lokomatu pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače
Gait training with treadmill and lokomat in patients with incomplete spinal cord injury

slovenski

2014

letnik 13, številka 1

fizioterapija   hoja   poškodbe hrbtenjače   rehabilitacija   robotika

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Vadba hoje na tekočem traku pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače temelji na raziskavah in dokazih o obstoju centralnih generatorjev vzorcev hoje v hrbtenjači. Ta način vadbe je pri nas eden izmed uveljavljenih pristopov v rehabilitaciji in kot tak del vsakdanje prakse vrsto let. Vadba je zaradi neudobnega ergonomskega položaja in utrujanja fizioterapevtov časovno omejena. Poleg tega ne zagotavlja pacientom učenja optimalnega vzorca hoje, zato so po svetu začeli razvijati medicinske naprave za robotizirano vadbo hoje. Lokomat je v svetovnem merilu najbolj razširjena tovrstna naprava. Metode: Zbrali smo podatke o pacientih, ki so bili v vadbo na lokomatu vključeni od novembra 2010 do decembra 2013 na URI % Soča v Ljubljani: podatke o številu vključenih pacientov, spolu, starosti, vzroku okvare, posledicah okvare, času, ki je pretekel od okvare hrb - tenjače do vključitve v vadbo na lokomatu, o številu vseh opravljenih vadbenih enot, povprečnem številu vadbenih enot na pacienta, o povprečni razbremenitvi telesne teže med vadbo, povprečnem času vadbene enote in povprečni hitrosti hoje. Podatke o številu za vadbo potrebnih fizioterapevtov, o hitrosti hoje med vadbo, o razbremenitvi telesne teže in trajanju vadbenih enot smo primerjali s podatki vadbe na tekočem traku s pomočjo fizioterapevtov. Te podatke smo pridobili iz domače in tuje literature. Rezultati: V vadbo na lokomatu je bilo vključenih 43 moških (povprečna starost 54,4 leta) in šest žensk (povprečna starost 41 58 let) z okvaro hrbtenjače. Tri četrtine pacientov je bilo vključenih v obravnavo v prvem letu od začetka okvare, drugi kasneje. Skupaj so opravili 805 vadbenih enot, v okviru bolnišničnega programa v povprečju 16,4 vadbene enote na pacienta. Vadbene enote so v povprečju trajale 30,3 minute. Povprečna razbremenitev telesne teže je bila 31,1 kilograma. Povprečna hitrost hoje je bila 1,5 km/h. Pri študijah na tekočem traku sta bila za vadbo potrebna dva ali trije fizioterapevti, hitrosti hoje so se gibale od 0,19 m/s do 0,54 m/s, razbremenitev telesne teže je bila med 30 % in več kot 60 %, časi obravnave so bili od 20 do 45 minut. Zaključki: Primerjava obeh pristopov kaže prednosti lokomata v smislu manjšega števila za vadbo potrebnih fiziotera - pevtov, višjih hitrosti vadbe in daljših vadbenih enot.

12.02.2015