Opombe
Zbrani zapisi so po avtorjevih besedah začeli nastajati kot neke vrste ventil, psihoterapevt, navidezni prijatelj, analgetik, mehka, včasih tudi nekoliko trša droga in še kaj, kar je potreboval v obdobju, ki se je, preroško in simbolično, pričelo na petek, 13. marca 2020. Kasneje se je odločil, da jih pripravi za knjižno izdajo. Zložil jih je po vrsti, kronološko, opremil z datumi in se odločil, da bo pisanje zaključil na dan volitev, ki naj bi tako kot petek, 13., začetek, simbolično označevale konec tega obdobja. Obdobja, ki mu je, navdihnjen z besedami Igorja E. Berganta, nadel ime kurzschluss obdobje.Obdobje, opisano v Kurzschlussu, je najbolj zaznamovala epidemija covida-19, ki je najprej tako rekoč po celem svetu za nekaj mesecev dobesedno zaustavila življenje, avtor pa kritično opisuje dogajanje v Sloveniji, ki jo imenuje Kraljestvo Noriško. Ko mu je šlo najbolj na bruhanje, je najbolj bruhal besede – in če se je le dalo, se je poskušal iz vsega, kar smo v tistih dveh letih doživljali, vsaj malo ponorčevati, najti v večini stvari vsaj kanček humorja, satire, tudi sarkazma, morda cinizma, a prizna, da mu ni uspelo vedno. Večkrat je bil povsem brez moči in volje … upanja. Takrat ga je postalo strah, ker se je počutil poraženega. Vedno je bil namreč mnenja, da ko ubijejo v nas humor, so zmagali dokončno.Rok Kajzer skuša v spremni besedi odgovoriti na vprašanja: Je to dnevnik? Ali pa morda kronika neke norosti? Ali pa je to vendarle analiza nekega obdobja, ki jo je avtor na več mestih (kaj na več mestih – skoraj povsod!) opisno opremil s sočnimi besedami: ogabnost, greznica, septična jama … Odločil sem se, da bom besedila in pesnitve označil za analizo. Ker to, kar je Vid popisal, opisal in spesnil, sodi ne le v anale, ampak tudi v analo. Zato analiza.