Najdišča fosilnih žuželk so v Sloveniji še vedno redka. Najstarejši ostanek fosilnega hrošča je bil odkrit v eocenskih plasteh blizu Socke pri Dobrni že leta 1850. Iz oligocenskih plasti Zasavja sta do sedaj dokumentirani le dve najdbi, Plecia sp. (Bibionidae, muhe dlakavice) iz nekdanjega odprtega kopa Dobrna in krilo nedoločenega dvokrilca iz okolice Ojstra med Trbovljami in Hrastnikom. Nekaj ostankov fosilnih mravelj in os je bilo odkritih pri Rovtah nad Podnartom na Gorenjskem. Najbogatejši nahajališči fosilnih žuželk sta v okolici Tunjic v Tunjiškem gričevju pri Kamniku. Iz teh srednjemiocenskih plasti je bilo izkopanih preko 200 primerkov fosilnih žuželk, med katerimi je tudi prvi fosilni kačji pastir Sloveniatrum robici ter pogosti ostanki dvokrilcev (Diptera), kožekrilcev (Hymenoptera) in nekaterih drugih skupin žuželk. Na prisotnost žuželk kažejo tudi poškodbe na fosilnih listih, najdenih v istih plasteh kot žuželke. Posebno zanimiva je najdba fosilne muhe Bibio sticheli iz nekdanjega premogovnika pri Kočevju. Skupno je v Sloveniji do sedaj znanih le sedem nahajališč fosilnih žuželk, katerih vsebino je potrebno tudi še paleontološko raziskati.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-GVJWQMQJ

COBISSID

1230069

Objavljeno

28.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Križnar, Matija, Žalohar, Jure (2013). Najdišča fosilnih žuželk v Sloveniji. Acta entomologica slovenica (Ljubljana), letnik 21, številka 1, str. 59-64. URN:NBN:SI:DOC-GVJWQMQJ from http://www.dlib.si

MLA:

Križnar, Matija, Žalohar, Jure. "Najdišča fosilnih žuželk v Sloveniji." Acta entomologica slovenica (Ljubljana) letnik 21. številka 1 (2013) str. 59-64.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVJWQMQJ>

Acta entomologica slovenica
1993-
(Zbirni zapis)