Arhivsko gradivo je zapuščina naše preteklosti, zato vsebuje tudi takšne podatke, za katere je zakonodajalec določil, da niso dostopni vsakomur. V okviru slovenske javne arhivske mreže so javni arhivi zavezani k anonimizaciji oziroma prekrivanju z arhivskim zakonom varovanih osebnih podatkov. Avtorji v prispevku predstavijo problematiko varstva osebnih podatkov, pomena javne osveščenosti vrednosti le-teh v dobi četrte industrijske revolucije in hibridnega poslovanja. Opozorijo na pridobitve splošne evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov in arhivske zakonodaje, ki kot enega od mehanizmov varstva predvidevajo tudi anonimizacijo. Prispevek predstavi tudi praktične vidike anonimizacije arhivskega gradiva v javnih arhivih, le-ta se izvaja na dva načina: fizično na kopijah arhivskega gradiva in elektronsko, slednje javni arhivi izvajajo na izvorno digitalnem ali digitaliziranem arhivskem gradivu s pomočjo namenskega programskega orodja, ki so ga pridobili v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-GTR95XR6

COBISSID

92092931

DOI

10.54356/MA/2021/LSBO6521

Objavljeno

11.12.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jenuš, Gregor, Koncilija, Žiga, Hajtnik, Tatjana (2021). Avtomatizirano prekrivanje z arhivskim zakonom varovanih osebnih podatkov – anonimizacija. Moderna arhivistika, letnik 4, številka 2, str. 149-168. URN:NBN:SI:DOC-GTR95XR6 from http://www.dlib.si

MLA:

Jenuš, Gregor, Koncilija, Žiga, Hajtnik, Tatjana. "Avtomatizirano prekrivanje z arhivskim zakonom varovanih osebnih podatkov – anonimizacija." Moderna arhivistika letnik 4. številka 2 (2021) str. 149-168.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTR95XR6>