V članku analiziramo tri slovenske drame: Ognjeni zmaj Mirana Jarca, Ladja brez imena Vitomila Zupana in Konec Atlasa Žanine Mirčevske. Čeprav gre za besedila iz treh različnih časovnih obdobij, jih povezuje prostor dogajanja, to je ladja, postavljena na razburkano morje. Raziskava pokaže, da je ladja sredi oceana prispodoba za človekov nemir in notranje boje ter prerašča v simbol človekove plovbe med dobrim in zlim, morje pa posledično simbolizira človekovo vrženost v svet in odpira temeljna ontološka vprašanja o obstoju in smislu ter moralni odgovornosti posameznika. Besedila povezuje tudi slog pisanja, saj je za vsa tri značilna bogata simbolika in metaforika ter pesniški jezik. Dramska besedila izpostavljajo alegoričnost dogajanja, poetičnost jezika, težnjo po spoznavanju neke celostne resnice o svetu, pogosto tudi z navezavo na svetopisemsko izročilo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-GINS13U2

COBISSID

96581635

Objavljeno

12.07.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Pezdirc-Bartol, Mateja (2021). Podoba ladje in morja v treh slovenskih dramah. Jezik in slovstvo, letnik 66, številka 4, str. 97-105, 140-141. URN:NBN:SI:DOC-GINS13U2 from http://www.dlib.si

MLA:

Pezdirc-Bartol, Mateja. "Podoba ladje in morja v treh slovenskih dramah." Jezik in slovstvo letnik 66. številka 4 (2021) str. 97-105, 140-141.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GINS13U2>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)