Družbeno-kulturni vidiki smrti in vedenja pri darovanju organov po smrti
Socio-cultural aspects of death and post-mortem organ donation behaviours : doktorska disertacija

angleški

doktorska dela

2022

Darovanje organov   Disertacije   Družbeni vidik   kvalitativno raziskovanje   Smrt   Socialna psihologija   sprejemanje smrti

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Glavni raziskovalni interes doktorske disertacije je bil usmerjen v raziskovanje razmerja med širšimi družbeno-kulturnimi vidiki smrti in vedenji pri darovanju organov po smrti (ta so: opredelitev odločitve v registru darovalcev, pogovor o odločitvi z bližnjimi in privolitev v darovanje organov umrlih svojcev). K vprašanju darovanja organov po smrti se pristopa z vidika smrti, ki je podraziskan kot vpliv na vedenja pri darovanju organov po smrti. Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni eksploratorni raziskovalni načrt. Glavni raziskovalni metodi sta bili sekundarna analiza virov in polstrukturirani poglobljeni intervjuji. Primarna raziskava je bila izvedena v Sloveniji na heterogenem vzorcu 17 oseb z raznolikim demografskim ozadjem, ki odločitve o darovanju organov po smrti niso formalno opredelile. Podatki so bili analizirani z refleksivno tematsko analizo. Ugotovitve so razkrile visoko javno podporo in pripravljenost za darovanje organov po smrti, ko je bil premislek o odločitvi vezan na utilizacijo trupel kot načina omogočanja življenja tistim, ki se borijo za preživetje zaradi odpovedi organov. Ko je bil premislek o odločitvi vezan na razmislek o smrti, je bil zaznamovan z ambivalentnostmi in negotovostmi. Ugotovitve kažejo tudi, da dejavniki, ki inhibirajo vedenja pri darovanju organov po smrti, nakazujejo na onesnaženje procesa smrti, kar pomeni, da oseba ni zmožna integrirati ideje o darovanju organov po smrti v svoje osebno razumevanje smrti. Poleg tega sprejemanje smrti nakazuje na jasnejšo (ne)pripravljenost za darovanje organov po smrti, medtem ko strah ali tesnoba pred smrtjo nakazuje na ambivalenten odnos do te odločitve ob koncu življenja zase in za druge. Najpomembnejši prispevek k znanosti predstavlja razvit konceptualni okvir, ki raziskovalcem omogoča opazovati medsebojno delovanje širšega sociokulturnega konteksta in individualnega odločanja o koncu življenja. Doktorska disertacija je prva, ki poglobljeno raziskuje deljeno družbeno realnost smrti v Sloveniji in zato s svojimi ugotovitvami prinaša pomemben empirični doprinos.

11.05.2023