Sindrom izgorevanja pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Burnout syndrome in emergency medical assistance team

slovenski

2013

letnik 47, številka 3

čustveni simptomi   izgorevanje   medicinske sestre   nujna medicinska pomoč   obremenjenost   stres   telesni simptomi   zdravstveni tehniki

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Zaposleni v nujni medicinski pomoči so v literaturi opredeljeni kot zelo tvegana skupina za doživljanje škodljivega stresa, ki ga najverjetneje povzroča splet številnih dejavnikov. Le-ti pomembno vplivajo na stopnjo stresa in posledično tudi na pojav sindroma izgorevanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti telesnih, čustvenih in vedenjskih znakov pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči, ki lahko kažejo na pojav izgorelosti. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 60 naključno izbranih oseb obeh spolov, zaposlenih v štirih različnih enotah nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji. Uporabljen je bil nestandardizirani vprašalnik, ki je vseboval dvanajst vprašanj. Izbrani podatki so bili statistično obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v nujni medicinski pomoči obremenjeni in posledično doživljajo kronični stres. To trdi 73,4 % zaposlenih. Večina svoje delo ocenjuje kot stresno, kot najbolj stresno navajajo soočanje s tragičnimi dogodki (88,4 %) in pomanjkanje osebja (86,6 %). Najpomembnejši simptomi pri pojavu izgorelosti so utrujenost, nespečnost, glavobol, bolečine v križu in ramenih ter občutki jeze. Diskusija in zaključek: Kljub zelo stresnemu delu zaposleni ne doživljajo telesnih, čustvenih in vedenjskih znakov oz. simptomov, ki bi lahko kazali na prisotnost sindroma izgorevanja, ne v pogostosti pojavljanja ne v trajanju. Poročajo pa o znakih, ki bi lahko deloma kazali na pojavnost izgorelosti in se s časoma lahko razvijejo v sindrom izgorevanja.

23.01.2014