Razprava se ukvarja z analizo prvega pisma iz Hieronimove korespondence. Avtor je imel do njega očitno ambivalenten odnos, kar kliče k iskanju večplastne sporočilnosti spisa. Po poskusu datacije, retorični in slogovni analizi ter predstavitvi osnovne zgodbe, ki je vključena vanj, se pokaže, da je pismo kljub navidezni hagiografski šablonskosti vsebinsko bogato. Analiza se zato nadaljuje na dveh področjih. Kraj dogajanja, poznoantično mesto, ne more preživeti brez nove vodilne osebnosti, škofa. Je s pismom Hieronim želel tlakovati pot na vercelski škofovski sedež prijatelju Evagriju iz Antiohije? Ob analizi nejasnih spolnih identitet obeh glavnih oseb iz zgodbe, nemoškega mladeniča in moško neuklonljive ženske, se pokaže, da je Hieronim v novem času iskal nov krščanski ideal, meništvo, ki ga je preko te zgodbe umestil v kontinuiteto z mučeništvom.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-FHRYT311

COBISSID

76997123

DOI

10.4312/clotho.3.1.101-121

Objavljeno

25.02.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Iljaš, Domen, Špelič, Miran (2021). O vere ius summum, summa malitia. Clotho, letnik 3, številka 1, str. 101-121. URN:NBN:SI:DOC-FHRYT311 from http://www.dlib.si

MLA:

Iljaš, Domen, Špelič, Miran. "O vere ius summum, summa malitia." Clotho letnik 3. številka 1 (2021) str. 101-121.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHRYT311>

Clotho
2019-
(Zbirni zapis)